Agrokor z Ljubljanske borze pregnal evforijo

Država je 1. januarja letos z zakonom ukinila registrske račune, na katerih so vlagatelji dotlej brezplačno hranili svoje delnice in zaradi česar je bilo tudi trgovanje z delnicami na Ljubljanski borzi v letu 2016 bolj živahno. A leto dni kasneje je pri KDD še vedno za 83.000 ukinjenih registrskih računov, na katerih je po oceni KDD za 33 milijonov evrov delnic.Zakon je sicer predvideval prenos teh delnic na sodni depozit, a se to ni zgodilo. Ker je predvideno, da po petih letih te delnice preidejo v last Kapitalske družbe (Kad), je KDD predlagal spremembo zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, tako da bi delnice takoj prenesli na skupni namenski račun pri Kadu in bi po petih letih postale njegova last. Kot je razumeti ministrstvo za finance in druge vplete strani, pogovori o spremembi zakona v tej smeri še potekajo. Kdaj bo novela zakona pripravljena, pa ni znano.Ljubljana – Medtem ko so borze po svetu letos podirale rekorde, na slovenskem kapitalskem trgu ni bilo takšne evforije, med drugim tudi zaradi težav Agrokorja. Borzno leto je minilo v znamenju rasti tečajev in prometa, a manjšega števila poslov, zaznamovala pa ga je še propadla prodaja NLB, ki bi morala potekati tudi prek Ljubljanske borze.Čeprav je Slovenija v obdobju visoke gospodarske rasti in se to marsikje pozna tudi na dobrih poslovnih rezultatih družb, na Ljubljanski borzi ni bilo pretiranega bikovskega trenda. Indeks SBI TOP, ki vključuje najboljše slovenske borzne družbe, je od začetka leta pridobil dobrih deset odstotkov, a je v poletnih mesecih dosegal občutno višje vrednosti kot ob koncu leta. V prvi kotaciji so najbolj zrasle delnice Intereurope, Zavarovalnice Triglav in Luke Koper, največ pa sta izgubila Mercator in Gorenje. Najprometnejše so bile delnice Krke, Triglava in Petrola.Promet z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi, ki je lani zrasel tudi zaradi ukinjanja registrskih računov in posledično večje prodaje delnic, je bil letos za desetino nižji, a se je v jesenskih mesecih vidno skrčil (glej grafiko). Tudi število poslov je bilo v prvih treh mesecih letos približno dvakrat višje kot v enakem obdobju lani, nato pa je upadlo. Število izdajateljev se je s 46 skrčilo na 43, tržna kapitalizacija delnic je konec novembra znašala 10,3 milijarde evrov.Beg hrvaških skladov

Predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec ugotavlja, da se je leto začelo odlično, potem pa se je zgodil Agrokor, ki je dodobra pretresel trg. Promet se je na Ljubljanski borzi znižal za tretjino in si šele v zadnjem mesecu opomogel. »Tukaj se je zelo lepo videlo, kako pomemben vpliv na slovenski kapitalski trg imajo hrvaški skladi. Ko so se slednji umaknili, je promet padel za dobro tretjino, na Hrvaškem celo za polovico,« pojasnjuje.Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Miloš Čas opaža, da se je večletna gospodarska rast letos na slovenskem kapitalskem trgu pokazala v povečanih prevzemnih aktivnostih, saj je ATVP letos izdala največ dovoljenj za prevzemno ponudbo (17) po letu 2008.Malo javnih ponudb delnic»Pozitivne gospodarske razmere pa se žal še vedno niso pokazale na področju ponudb vrednostnih papirjev javnosti, saj se izdajatelji tovrstnega zbiranja kapitala še vedno ne poslužujejo v večjem obsegu. Za javno ponudbo delnic se je letos odločilo le pet izdajateljev,« dodaja. Nove dolžniške vrednostne papirje pa so po podatkih borze izdale le štiri družbe - Gorenje, Petrol, Gen-I in Sij.Nujna povrnitev zaupanjaIpavec je glede leta 2018 optimističen, ker so naredili velik korak naprej pri infrastrukturi, ki jo bodo prihodnje leto še nadgradili. Opozarja, da je dobro delujoč kapitalski trg nujno potreben za normalno delovanje gospodarstva: »Dokazano je, da rast tržne kapitalizacije za tretjino, poveča rast BDP prav tako za tretjino. V tej luči bi si želel, da bi država več energije usmerjala v razvoj slovenskega kapitalskega trga, v privabljanje tujih investitorjev, se aktivno vključila v reševanje problema prevelike odvisnosti podjetij od bančnega sektorja, si prizadevala dvigniti etične in moralne standarde ter korporativno upravljanje na višjo raven in posledično vsaj delno povrniti zaupanje v slovenski kapitalski trg.«Prav tako pričakuje nadaljnjo rast vzajemnih in pokojninskih skladov, pa tudi večjo dinamiko na področju alternativnih skladov in ustanovitev kakšnega sklada zasebnega kapitala.