Tiskane izdaje
Če bi na novo obudili stanovanjske zadruge, kot smo jih že poznali v socializmu, ali stanovanjske kooperative po vzoru tujine, bi se tudi zanje odprlo bistveno več možnosti. »Slovenija je zrela za pilotski projekt gradnje prvega zadružnega stanovanjskega bloka, za večje kooperative pa bi morali spremeniti stanovanjski zakon,« je povedal Blaž Habjan, ki si prizadeva, da bi stanovanjska zadruga Tovarna iz Novega mesta v Ljubljani zgradila prvi stanovanjski blok po vzoru stanovanjskih kooperativ iz Švice. V večjih švicarskih mestih je po Habjanovih podatkih zadružnih petina vseh obstoječih stanovanj, na Dunaju celo ena tretjina.
Prvi blok v Ljubljani?
Za gradnjo bloka v Ljubljani iščejo sredstva za pripravo projekta, ki bo vključeval izdelavo predinvesticijske študije, idejno zasnovo in gradnjo objekta, v katerem bi bilo okoli 20 stanovanj.
V Ženevi gradnjo financirajo s petodstotno udeležbo bodočih stanovalcev, za preostalo vrednost pa pridobijo hipotekarni kredit, za katerega delno jamči država oziroma kanton. Stanovanja so v lasti kooperative in so tako vpisana tudi v zemljiško knjigo in kataster, stanovalci pa imajo po pogodbi pravico do uporabe in pravico do soodločanja. Najemnina je tako visoka, da z njo pokrijejo stroške financiranja, amortizacije, upravljanja in vzdrževanja. Cena najemnine je odvisna tudi od velikosti in kakovosti posameznega stanovanja, vendar mora seštevek vseh najemnin poravnati omenjene stroške.
Prednosti za uporabnike
Najem zadružnih stanovanj ima v primerjavi z nakupom nepremičnine številne prednosti. Možnosti, da pridemo do strehe nad glavo se bistveno povečajo, tudi če nimamo sredstev za nakup nepremičnine. Pri nakupu mora vsak posameznik participirati vsaj 30 odstotkov celotne vrednosti stanovanja, v kooperativi le pet odstotkov. Kolektivi lažje pridobivajo zemljišča, ekološke in druge subvencije ter hipotekarne kredite, ki so po navadi tudi ugodnejši kot krediti, ki jih banke dajejo posameznikom. Poleg materialnih ugodnosti stanovanja v zadružnih objektih pa so še prednosti skupnega bivanja, ki vplivajo na socialno življenje stanovalcev in racionalizirajo stroške bivanja.
Prednosti za državo
V Sloveniji bi bila prednost zadružnih gradenj za posameznike predvsem varen, dolgoročen in ekonomičen najem nepremičnine, država in občine pa bi s spodbujanjem tovrstnih gradenj zagotavljale stanovanjski fond brez pretiranega razraščanja svojih služb. Tako bi država na stanovalce oziroma zasebni sektor prenesla velik del odgovornosti in zato bi privarčevala velik del javnih sredstev.
