Arhar: Rok prodaje NLB bi moral biti poslovna tajna

Vlada danes odloča o usodi NLB, bančniki pa so se na konferenci pogledali v prihodnost bančnega poslovanja.

Objavljeno
07. junij 2017 20.29
Miha Jenko, Nejc Gole
Miha Jenko, Nejc Gole

Ljubljana – Načrtovana prodaja vsaj 50 odstotkov delnic NLB do konca letošnjega leta je zaradi pomanjkanja politične volje povsem pod vprašajem, bo pa o njej danes, kot skupščina Slovenskega državneha holdinga (SDH), odločala tudi Cerarjeva vlada.

Predsednik vlade Miro Cerar je včeraj povedal, da se bodo pred odločanjem na vladi še enkrat seznanili s stališči SDH ter razlogi za in proti prodaji. Želi pa si, da bo vlade o tem enotna. Po klavzuri je podporo prodaji NLB pod trenutnimi pogoji dokončno odrekel DeSUS.

»Poudarjamo, da postopek prodaje NLB še ni zaključen, zato o alternativnih scenarijih ne moremo govoriti,« so na ministrstvu za finance, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman, odgovorili na vprašanje Dela, ali ima imata ministrstvo in vlada ta čas pripravljen plan B, za trenutno zelo realen scenarij, da do prodaje vsaj 50 odstotkov delnic NLB do konca 2017 ne pride. Na naše poizvedovanje, ali sta se ministrstvo oziroma vlada že kaj pogovarjala in pogajala z evropsko komisijo o podaljšanju roka in o morebitnih spremenjenih pogojih prodaje NLB, pa so nam še zatrdili, da »kakršnegakoli postopka spremembe zavez ministrstvo za finance ni predlagalo.«

Skratka, vnovič poudarjajo na finančnem ministrstvu, »če Slovenija do konca leta 2017 ne odproda najmanj 50-odstotni delež NLB, ostaja po trenutno veljavnih zavezah v veljavi dosedanja posledica – to je odprodaja določenih odvisnih družb na Balkanu s strani prodajnega zaupnika po najmanj 75-odstotni knjigovodski vrednosti.«

Prodaja mreže NLB po nekdanji Jugoslaviji bi močno vplivala na največjo banko. Šest bank v drugih državah nekdanje Jugoslavije je lani prispevalo več kot polovico dobička Skupine NLB. Podružnice NLB namreč intenzivno kreditirajo, in to s precej višjimi maržami kot v Sloveniji. Vse podružnice NLB rastejo in povečujejo izplačila dividend matični banki.

Arhar: Nujni novi pogoji za prodajo NLB

»Zdaj je treba videti, kakšne so možnosti za prodajo in na podlagi teh novih možnosti določiti nove pogoje prodaje NLB. In če mene vprašate, bi to že moralo biti narejeno. Sicer pa, lahko da se je o tem že kdo kaj tajno pogajal,« je ob robu bančne konference v Ljubljani povedal nekdanji guverner in tudi nekdanji prvi nadzornik NLB France Arhar.

Izkušeni bančnik in direktor Združenja bank Slovenije sicer meni, da bi se morali o novih pogojih prodaje NLB začeti pogajati že pred nekaj leti, saj so se razmere v zadnjih letih bistveno spremenile.

»Takoj bi morali iti od pogoja do pogoja in ocenjevati spremembe v primerjavi z letom 2012, ko so bili pogoji na trgu popolnoma drugačni, kot je zdaj, položaj doma pa tudi. Ne vem, kdo je imel to skrb – jo je imel predsednik vlade, finančni minister, ali pa SDH, ko se je vzpostavil. Bojim pa se, da prave skrbi ni imel nihče,« je bil neposreden Arhar.

France Arhar Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Po njegovem mnenju bi morali zdaj na novo in drugače obravnavati vse časovne termine za prodajo NLB, predvsem pa zahteve: »Ko trgi vedo, da morate nekaj narediti, ker je postavljen rok, to pomeni, da je vaš korak narejen s prisilo, ko avtomatično spustite ceno. To je prodaja v stiski – in to bi morala vedeti tudi evropska komisija. Če mene vprašate, bi to morala biti poslovna tajna.«

Arhar še opozarja, da so se tudi Avstrijci pogajali z Brusljem o spremenjenih pogojih prodaje, Slovenija pa bi morala biti še toliko bolj upravičena do večjega razumevanja s strani evropske komisije, saj naša država pri sanaciji bank – za razliko od Španije, Cipra, Portugalske, Irske Grčije – ni prejela nobene tuje finančne pomoči po načelu IMF, torej na podlagi pogojevanja.

Zakonodaja ne sledi digitalizaciji

Na bančni konferenci so bankirji spregovorili o novih poslovnih modelih bank in njihovem odnosu do strank. »Stranka je kralj. Želja stranke je, da ima opravka s kraljem, ne vajencem,« je poudaril Arhar.

Stranka vedno bolj postaja osrednja točka našega poslovanja, je dejala namestnica glavnega izvršnega direktorja SKB banke Vojka Ravbar. Stranke želijo hitro, učinkovito, enostavno in poceni storitev, nekatere prek elektronske poti, druge v poslovalnici. Vendar zakonodaja vedno ne sledi željam strank: »Določeni predpisi so neživljenjski in ne gredo v smeri digitalizacije,« je poudarila.

Medtem ko je bančna regulativna vse strožja, finančno-tehnološka, tako imenovana fin-tech, podjetja lahko ponujajo storitve, ne da bi bili pod takšno regulativo. Ker konkurenci ni treba spoštovati teh predpisov, so banke v primerjavi z njimi v neenakopravnem položaju, je dejala Vojka Ravbar: »Če na štartu nismo v enakem položaju, je težko teči skupaj na isti progi.«

Tudi direktor poslovanja s ključnimi strankami v NLB Andrej Lasič je poudaril še večjo osredotočenost na stranke in prilagoditev njihovim potrebam, tudi z možnostjo pogovora z bančnikom 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Strankam je treba prodati rešitev, ne pa produkta.

»Torej ne stanovanjskega kredita, ampak rešitev stanovanjske težave,« je ponazoril. Po njegovih besedah pa je v bankah pomembna tudi specializacija na posamezne gospodarske segmente, denimo logistiko, nepremičninsko financiranje, energetiko in tako dalje.

Obrat v kreditnem ciklu

Ugodne gospodarske razmere navdajajo s poslovnim optimizmom in se kažejo tudi v postopni rasti posojil podjetjem, je dejal Tomaž Košak iz Banke Slovenije. Imamo zdrave temelje za začetek novega kreditnega cikla. Podjetja so se namreč med letoma 2008 in 2016 dolg zmanjšala za 24 odstotkov in hkrati povečala kapital za slabih pet odstotkov. Delež finančnega dolga gospodarstva je s 102 odstotkoma BDP za 36 odstotnih točk nižje od evrskega povprečja.

Vendar so se nekatere okoliščine glede na predkrizno obdobje spremenile in bodo ovirale višjo kreditno rast. Po eni strani se je struktura gospodarstva spremenila; skrčilo se je predvsem gradbeništvo, pomemben kreditojemalec pred krizo. Po drugi strani pa je več podjetij pristalo v tuji lasti. Ta manj povprašujejo po domačih posojilih. Tako je delež tujih posojil narasel na 30 odstotkov, vendar ne zaradi kreditiranja tujih bank, ampak predvsem zaradi financiranja od povezanih podjetij, je pojasnil Košak.