Avstrijske banke s premalo kapitala in preveč zaposlenimi

Po sanaciji banke Hypo, ki jo je pred kratkim zaznamovala odločitev avstrijskega ustavnega sodišča o razveljavitvi zakona o reševanju koroške bančne skupine, velik izziv v Avstriji ostaja tudi rešitev težav celotnega bančnega sistema, je prepričan raziskovalec Franz Hahn. Avstrija se ob tem še vedno ubada z nizko gospodarsko rastjo, kar naše severne sosede uvršča v družbo z Grčijo, Italijo, Finsko in Hrvaško.

Sanacija Hypo Alpe Adria Bank je pred kratkim novo poglavje dobila po odločitvi avstrijskega ustavnega sodišča, ki je razveljavilo izbris imetnikov podrejenih obveznic. Zaradi te odločitve je konec prejšnjega tedna bonitetna agencija Moody's znižala bonitetno oceno deželi Koroški z Ba2 na B3 z negativnimi obeti, saj je vse bolj verjetno, da Koroška ne bo mogla poplačati svojih obveznosti. Koroška namreč jamči za 10,2 milijarde evrov dolgov slabe banke Hete, na katero je Hypo prenesel slab portfelj, kar je petkrat več od lanskih prihodkov dežele. Heta pa je po nekaterih ocenah pred stečajem, saj ima 7,6 milijarde evrov kapitalskega primanjkljaja.

Zaradi reševanja Hypa je tudi naresel avstrijski javni dolg. Ta se je lani povzpel na 84,5 odstotka BDP, letos pa se bo po napovedih avstrijske centralne banke približal 86 odstotkom BDP, po ocenah evropske komisije pa bo dosegel 87 odstotkov BDP.

Bančni sistem z velikimi strukturnimi težavami

Z velikimi strukturnimi težavami pa se spopada cel avstrijski bančni sistem, opozarja Franz Hahn, raziskovalec na avstrijskem inštitutu za gospodarske raziskave Wifo: banke so podkapitalizirane, preveč jih je, njihovi operativni stroški pa so previsoki.

»Največja težava avstrijskih bank, ne le največjih, je pomanjkanje kapitala. Banke so podkapitalizirane, zato je potrebna dokapitalizacija bančnega sistema,« poudarja Hahn. Avstrijske banke so se namreč prehitro širile iz Avstrije na vzhodne trge, a niso zbrale dovolj kapitala, ki bi tako rast podpiral. Poleg tega so na tujih trgih banke pridelale veliko slabih kreditov, delež slabih posojil je pri nekaterih lahko presegel 25 odstotkov v kreditnem portfelju, kar je dodatno načelo kapital, je dodal naš sogovornik. Nasprotno, na avstrijskem trgu banke tolikšnih težav s slabimi posojili nimajo.

Avstrijske banke se tako z nekaterih trgov umikajo, denimo banka Raiffeisen, ki je napovedala tudi umik iz Slovenije. »Delničarji so v preteklosti širitev v tujino podpirali, saj so bile hčerinske družbe v tujih državah zelo dobičkonosne, visoke dividende pa so bile za delničarje privlačne. Zdaj je drugače; dejavnost v tujini ni več tako dobičkonosna, zato se tudi Raiffeisen umika s trgov, na katerih v prihodnje ne pričakuje dovolj visokih donosov,« pojasnjuje Hahn.

Podatki avstrijske centralne banke (OeNB) kažejo, da se je dobiček avstrijskih bank v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi lani skrčil za 66 odstotkov na 747 milijonov evrov, leta 2008 pa so na teh trgih ustvarile kar 4,2 milijarde evrov dobička. Tudi napoved za letos ostaja pesimistična, saj OeNB pričakuje dodatne pritiske na kakovost portfelja in dobičkonosnost.

Kot drugo pomembno težavo Hahn izpostavlja preveliko število bank v Avstriji: »Velika večina avstrijskih bank je premajhnih in poslujejo neučinkovito. Večje banke bi zato morale prevzeti manjše, tako da bi imeli manj bank, a dovolj velike za učinkovito poslovanje.« Tretja težava avstrijskega bančnega sistema pa je preveliko število zaposlenih, dodaja Hahn: »Velik izziv bo zmanjšati število zaposlenih in znižati operativne stroške, ki so glede na mednarodne primerjave zelo visoki.«

Čeprav je avstrijski bančni sistem lani ustvaril 1,4 milijarde evrov dobička – leto prej je imel milijardo evrov izgube –, se tudi avstrijski centralni bankirji zavedajo nujnosti krepitve kapitala in odpornosti bank: »Dobičkonosnost sektorja je še vedno pod pritiskom. Ukrepi za konsolidacije in prestrukturiranje naj bi v srednjeročnem obdobju izboljšali dobičkonosnost bank.«

Opaznejša rast gospodarstva prihodnje leto

Na zmožnost slabšega zaslužka bank vpliva tudi nizka kreditna aktivnost. OeNB ugotavlja, da so stopnje kreditiranja avstrijskih bank podjetjem in prebivalcem sicer pozitivne, a nizke. »Povpraševanje po kreditih je zelo nizko,« pojasnjuje Franz Hahn. Po njegovih besedah so podjetja previdna pri investiranju. Denar raje namenjajo za poplačilo kreditov in razdolževanje, za morebitne investicije pa raje kot bančne kredite uporabijo lasten denar.

V avstrijskem gospodarstvu je namreč prisotna negotovost, pravi Hahn. Potem ko je Avstrija dobro preživela krizo, je njena gospodarska rast šibka; lani je avstrijski BDP zrasel za 0,3 odstotka, letos pa bo po napovedih OeNB zrasel za 0,7 odstotka. Manjšo pričakovano rast imajo v Evropski uniji le Finska, Hrvaška, Grčija in Italija. »Šibka gospodarska rast v letu 2014 je posledica nizkega tujega povpraševanja, negotovosti zaradi konflikta med Rusijo in Ukrajino ter šibke investicijske aktivnosti podjetij. Poleg tega je primerjalno visoka stopnja inflacije šibila rast realnega dohodka in tako zasebne potrošnje,« v zadnji publikaciji avstrijske centralne banke Monetarna politika in gospodarstvo pišeta Christian Ragacs in Klaus Vondra.

Centralni bankirji in ostale ustanove pričakujejo okrepljeno okrevanje avstrijskega gospodarstva prihodnje leto; napovedi se gibljejo med 1,3- do 1,8-odstotno rastjo BDP. Rast bo po pričakovanjih analitikov OeNB okrepila zasebna potrošnja (državna naj bi ostala enaka kot letos ali nižja), povečala se bo rast izvoza. »Večje tuje povpraševanje pomeni priložnost za avstrijske izvoznike, ki so močno vključeni v mednarodne proizvodne verige. A podjetja so lahko zaradi manjšega investiranja v zadnjih treh letih slabše pripravljena na takšno okrevanje. Kljub temu bo pričakovana rast izvoza pripomogla k rasti investicij, Nižja inflacija in stabilen trg dela pa bosta predvidoma podpirala kupno moč potrošnikov dokler se rast ne okrepi,« pričakujejo v evropski komisiji.

Kako nizka gospodarska rast vpliva na Slovenijo

Izvoz iz Slovenije na drugo stran Karavank je v zadnjih letih stalno rasel in lani dosegel dobri dve milijardi evrov, medtem ko je uvoz znašal 2,6 milijarde evrov. V prvih petih mesecih letos je Slovenija v Avstrijo izvozila za 835 milijonov evrov, kar je 18 milijonov evrov manj kot lani. Izvoz v to državo torej ne raste, tako kot na večino ostalih trgov. Uvoz iz Avstrije se je povečal za 48 milijonov evrov na 1,15 milijarde evrov.

»Glede na bilanco uvoz-izvoz ohlajanja avstrijskega gospodarstva v naših podjetjih v povprečju ni čutiti, sicer pa so najbrž razmere od podjetja do podjetja zelo različne,« pojasnjuje direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik. Ta poudarja tradicionalno dobro sodelovanje obeh držav: »Zelo veliko ljudi predvsem iz obmejnih krajev dela v njihovih podjetjih, kar nekaj slovenskih podjetij ima v Avstriji tudi svoj sedež.«

V Avstriji je bilo junija letos po podatkih avstrijskega zavoda za zaposlovanje, ki jih posreduje slovenskemu zavodu, zaposlenih 17.723 Slovencev, od katerih se jih je 9140 vozilo na delo iz Slovenije, ostali pa so prebivali v Avstriji. Največ, in sicer 4268 jih je zaposlenih v proizvodnji. Kot pojasnjujejo na slovenskem zavodu za zaposlovanje, Slovenci v proizvodnji delajo vsa dela, od nekvalificiranih do visoko strokovnih del: »V proizvodnji najlaže najdejo zaposlitev strokovnjaki tehničnih usmeritev, elektro in kovinarske stroke na srednješolski ravni, ki ustrezajo avstrijskim vajeniškim poklicem, ter različni tehnični inženirji. Velik del pa predstavljajo tudi nekvalificirani priučeni delavci. Večina teh je sicer zaposlena prek zaposlitvenih agencij.«

V poslovnih storitvah dela 2550 Slovencev, 2164 jih je v gradbeništvu, 2030 v turizmu (velik del sezonsko) in 2026 v trgovini. Na zavodu ugotavljajo, da je trenutno povpraševanje po zidarjih, pleskarjih in upravljavcih gradbene mehanizacije zaradi upada gospodarske rasti nekoliko manjše.

Po številu zaposlenih tujcev v Avstriji je Slovenija na sedmem mestu. Največ jih je namreč iz Nemčije, tej pa sledijo Madžarska, Romunija, Poljska, Slovaška in Hrvaška.