Bančni računi najboljši vir za davčno izvršbo

Davčni dolg: V davčni upravi ugotavljajo, da je velik delež tega dolga v insolvenčnih postopkih.

Objavljeno
18. julij 2014 16.59
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo

Ljubljana – Izterljivi davčni dolg je bil ob poletju nižji kakor pred enim letom, več pa je bilo pogojno izterljivega, posebej za socialne prispevke, kažejo podatki davčne uprave. Davčna uprava največji delež izvršbe opravi prek računov dolžnikov v bankah in hranilnicah.

Aktivnega dolga manj, neizterljivega več

Skupni davčni dolg do državnega proračuna je bil konec junija letos 1,1 odstotka nižji kakor pred enim letom. Skupni dolg do zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bil po enem letu nižji za 2,3 odstotka in do zavoda za zdravstveno zavarovanje za 1,9 odstotka.

Pri vseh treh javnofinančnih blagajnah je nekoliko upadel aktivni dolg (glej tabelo), povečal pa se je znesek pogojno izterljivega dolga: ta je bil po enem letu pri posameznih blagajnah večji od 1,5 do 8,8 odstotka.

Podrobnosti o teh premikih bo davčna uprava pojasnila v poročilu o davčnem dolgu: zneski aktivnega dolga so nižji zaradi izterjave, nekaj aktivnega dolga pa se postopno spremeni v le še pogojno izterljivega. Leta 2013 se je aktivni davčni dolg v primerjavi z letom 2012 po podatkih davčne uprave znižal za 184 milijonov evrov ali 16,9 odstotka, pogojno izterljivi pa zvišal za 40,4 milijona evrov ali 7,6 odstotka.

Tri četrtine izvršb prek računov pri bankah in hranilnicah

»Skupni davčni dolg, ki zajema nakopičeni dolg za obdobje desetih let, zajema aktivni in pogojno izterljivi oziroma zunajbilančni dolg. Pri dolžnikih z aktivnim dolgom davčna uprava praviloma izvaja vse postopke davčne izvršbe, ki jih omogoča zakon o davčnem postopku. Za zunajbilančni dolg je značilno, da je verjetnost poplačila zelo majhna. Poleg tega je poplačilo tega dolga odvisno od zaključka sodnega postopka – na primer stečajnega ali zapuščinskega postopka, prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku in drugih okoliščin,« pojasnjujejo v generalnem davčnem uradu.

Davčna uprava med postopki izvršbe največ denarja za poplačilo dolga zajame z računov dolžnikov pri bankah in hranilnicah: to je lani veljalo za 78,7 odstotka vseh poplačil prek izvršbe. Po velikosti drugi vir za izvršbo so bila z 12,3 odstotka poplačila s premičnim premoženjem. Za tolikšen delež so morali rubežniki velikokrat na pot k dolžnikom: prek davčne izvršbe je bilo opravljenih 3508 rubežev premičnega premoženja, skupaj ocenjenega na 45,85 milijona evrov.

Davčna in carinska uprava od 15. aprila lani vsak mesec objavita seznam dolžnikov, pri katerih dolg za obvezne dajatve presega 5000 evrov in je starejši od 90 dni. Pri 17.415 dolžnikih z javnega seznama, ki ga je davčna uprava objavila 10. julija, je 954,48 milijona evrov dolga: 587,84 milijona evrov pri 4728 pravnih osebah in 366,642 milijona evrov pri 12.687 fizičnih osebah.

Velik delež dolga v insolvenčnih postopkih

Med pravnimi osebami z julijskega seznama davčne uprave je 2477 ali 14 odstotkov podjetij, ki so v insolvenčnih postopkih, kar pomeni, da v njih že poteka stečajni postopek ali prisilna poravnava. Pri dolžnikih v insolvenčnih postopkih je hkrati velik delež, 458 milijonov evrov ali 48 odstotka vsega dolga, z julijskega seznama. Pri zavezancih, za katere je pristojna carinska uprava, je na julijskem seznamu 18,22 milijona evrov dolga.

Podatke o davčnem dolgu zbirata davčna in carinska uprava, ki bosta od 1. avgusta delovali kot ena ustanova, združeni v Finančno upravo republike Slovenije.