Tiskane izdaje
Ljubljana − »Vsebinsko smo prepričani, da razlastitev ni bila potrebna, in pričakujemo odškodnino,« pravi Jošt Dolničar, predsednik uprave Save Re, ki je skupaj z devetimi drugimi razlaščenimi finančnimi institutcijami ministrstvu za finance poslala pripombe na predlog zakona o pravnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.
Helena Butolen, odvetnica razlaščenih finančnih institucij, ki so z izbrisom skupaj izgubile okoli 90 milijonov evrov naložb, je povedala, da sam predlog omenjenega zakona niti ni tako slab, a imajo nanj vendarle nekaj ključnih pripomb, ki bi jih bilo treba upoštevati, da zakon ne bi šel v ustavno presojo.
Njihova ključna pripomba se nanaša na dostop do informacij. Predlog zakona namreč predvideva, da bo morala Banka Slovenije na spletu objaviti ključne dokumente, ki se nanašajo na izrečene izredne ukrepe bankam, vendar bo lahko pri tem prikrila zaupne podatke, kar po sedanji praksi ralaščencev pomeni, da bodo zakriti ključni deli dokumentov. Tožniki bodo podatke sicer lahko zahtevali prek sodišča, a to pomeni, da pred tožbo z njimi ne bodo seznanjeni. Kot pravi Butolenova, so zato ministrstvu za finance predlagali vzpostavitev večstopenjskega dostopa do dokumentov, in sicer z vzpostavitvijo podatkovne sobe, do katere bodo lahko dostopali tožniki ob podpisu izjave o zaupnosti.
Prejudiciranje zdravja bank
Odvetnica je opozorila, da predlog zakona ob tem prejudicira dejansko stanje v bankah, saj domneva, da bi šla banka brez izrednih ukrepov v stečaj ali likvidacijo: »Mi menimo, da bi banka nadaljevala s poslovanjem.« Glavni izvršni direktor in član upravnega odbora KD Group Aljoša Tomaž je poudaril, da so v zvezi s tem naročili dve študiji. Eno od njih je opravil ekonomist Veljko Bole, drugo dela BDO. Že včeraj smo v Delu razkrili, da prva kaže, da je bil kapitalski primanjkljaj bank precenjen za 1,5 milijarde evrov. Tomaž je izpostavil prestroge makroekonomske scenarije, strožja superrevizijska merila, neupoštevanje odloženih davkov in slabše vrednotenje nepremičnin.
Razlaščenci imajo pripombe tudi na stroške postopka in na sodne takse. Pri prvih je Butolenova opozorila, da bo treba tožiti tako Banko Slovenije in državo, kar pomeni, da bodo morali tožniki nositi stroške za tisto stran, pri kateri ne bodo uspešni. Glede sodnih taks pa je poudarila, da predlog zakona predvideva, da bodo tožbe učinkovale za vse razlaščence, zato ni pošteno, da stroške nosijo le tožniki.
Predlog zakona še določa, da bo lahko sodišče oblikovalo strokovni odbor, v katerem bodo tudi mednarodni strokovnjaki. To po besedah Butolenove ni slabo, vendar pa zaradi nevarnosti konflikta interesa ni primerno, da v njih sedijo predstavniki evropskih institucij, ki so v usmerjevalnem odboru odločali o izbrisu podrejenih obveznic in delnic bank.
Ministrstvu so še predlagali, da rok za vložitev tožb podaljša s šestih na 12 mesecev.
Poravnava ni izključena
Omenjenih deset velikih razlaščencev je sicer v zvezi z razlastivami na sodišča že vložilo 20 do 30 tožb različnih tožb, ki pa jih ne komentirajo. Pa bi se bili pripravljeni z Banko Slovenije oziroma državo sporazumno poravnati? »Mi smo pripravljeni razmisliti o vseh ponudbah. Težko pa zdaj rečemo, saj še nismo videli nobenih dokumentov,« odgovarja Dolničar.
