Tiskane izdaje
Banka Slovenije odgovarja na nekatere očitke, da bi bilo Factor banko in Probanko bolje pustiti v stečaj kot pa v nadzorovano likvidacijo.
Poroštvo države v primeru nadzorovane likvidacije Probanke in Factor banke bo le še povečalo slovenski javni dolg, breme obveznosti teh zasebnih bank pa bodo na koncu nosili davkoplačevalci, je denimo ocenil poslanec SDS Andrej Šircelj. Po njegovi oceni bi bile obveznosti države manjše, če bi obe banki šli v stečaj.
Kot je znano, je država izdala garancijo v višini 1,03 milijarde evrov. Primanjkljaj premoženja za pokritje vseh obveznosti Probanke in Factor banke do navadnih upnikov znaša po oceni Banke Slovenije 400 milijonov evrov. Dodatno oceno bosta na podlagi posebnega revizijskega pregleda finančnega položaja naredili izredni upravi obeh bank.
Z nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke bodo poplačani vsi navadni upniki, v stečaju bank pa bi bile zagotovljene le vloge do 100 tisoč evrov. »V zaostrenih likvidnostnih razmerah realnega sektorja bi to izrazito poslabšalo pogoje poslovanja in povzročilo zlom marsikaterega podjetja z vsemi drugimi znanimi posledicami. Prva poplačila iz stečajne mase bi bilo mogoče pričakovati šele čez približno eno leto, odstotek poplačljivosti pa je bil v dosedanjih stečajnih postopkih gospodarskih družb v Sloveniji le okoli 40 odstotkov. V stečajnem postopku je določen tudi vrstni red poplačila obveznosti. Tako bi bili iz premoženja najprej poplačani ločitveni upniki, torej obveznosti do evrosistema in drugih ločitvenih upnikov, in šele nato navadni upniki, sorazmerno manj zaradi prednostne poravnave terjatev ločitvenih upnikov,« so sporočili iz centralne banke.
Ob tem so dodali, da vseh negativnih učinkov, do katerih bi prišlo ob nadaljnjem povečanju nezaupanja vlagateljev v bančni sistem, ni mogoče predvideti: »Gotovo pa je, da je v razmerah nedostopa do tujih finančnih trgov potrebno storiti vse, da se prepreči stečaj katerekoli banke.«
Torej, če bi Probanka in Factor banka šli v stečaj, bi to pomenilo izplačilo za 400 milijonov evrov zajamčenih vlog. Zaradi slabih likvidnostnih razmer v bančnem sistemu je pričakovati, da bi morala sredstva za izplačilo varčevalcem začasno zagotoviti država. Izplačilo se mora namreč pričeti najkasneje 20 delovni dan od uvedbe stečaja nad banko. Obe banki imata 35.023 varčevalcev. Konec junija letos je sicer v celem sistemu 2,3 milijona vlagateljev imelo 14,8 milijarde evrov zajamčenih vlog.
»Nadaljnje večanje nezaupanja v bančni sistem bi povzročilo nenačrtovane odlive vlog, posebej vpoglednih, katerih stanje je konec avgusta znašalo kar 9,6 milijarde evrov, kar je 40 odstotkov vseh vlog bančnega sektorja. Povzročilo bi tudi selitev vlog med bankami, kar bi likvidnostno dodatno destabiliziralo nekatere banke,« so dodali v BS.
Poleg tega imajo država, občine, SID banka in družbe v večinski državni lasti v Probanki in Factor banki 640 milijonov evrov. Ta denar bi bil ob stečaju večinoma izgubljen.
»V postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja je objektivno pričakovati učinkovito vnovčevanje premoženja bank, saj je to prioritetna naloga izredne uprave, s čimer bo zagotovljeno minimiziranje izdatkov proračuna za pokritje primanjkljaja premoženja bank za poravnavo vseh obveznosti do navadnih upnikov,« so še sporočili z BS.
