Tiskane izdaje
Ljubljana – Banka Slovenije je uvedla dva nova makrobonitetna ukrepa, proticiklični kapitalski blažilnik in kapitalski blažilnik za sistemsko pomembne banke. Namenjena sta zaščiti bank pred morebitnimi izgubami in stresnimi dogodki.
Proticiklični kapitalski blažilnik služi za zaščito bančnega sistema pred morebitnimi izgubami, če so te povezane s povečanjem tveganj v sistemu zaradi gibanja finančnega cikla. Namenjen je preprečitvi čezmerne rasti kreditiranja in čezmernega finančnega vzvoda. Pravna podlaga zanj je zakon o bančništvu, ki BS nalaga, da blažilnik uvede najkasneje do 1. januarja prihodnje leto.
Ob aktualni skromni kreditni rasti pa je več kot očitno, da je blažilnik pripravljen »na zalogo«: v BS namreč pojasnjujejo, da »aktualne gospodarske razmere in nizka kreditna aktivnost bank ne zahtevajo aktivnega ukrepanja Banke Slovenije, zato je bilo opredeljeno, da znaša blažilnik nič odstotkov zneska skupne izpostavljenosti tveganjem.«
T. i. »kapitalski blažilnik za druge sistemsko pomembne banke« pa je namenjen povečanju sposobnosti pokritja izgub in posledično zmanjšanju verjetnosti stresnih dogodkov in njihovih posledic. Pravno podlago zanj predstavljajo zakon o bančništvu in smernice evropskega bančnega organa Ebe.
Banka Slovenije je kot sistemsko pomembne banke opredelila NLB, banko SID, Unicredit banko Slovenija, Abanko, NKBM, SKB, Sberbank in pa Banko Koper. Omenjene banke imajo za pripravo na ta blažilnik na voljo dobra tri leta, saj ga morajo upoštevati od 1. januarja 2019 dalje, izpolnjevati pa ga morajo z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom, na najvišji ravni konsolidacije v Sloveniji.
