Tiskane izdaje
Ljubljana – Oškodovane vlagatelje je razburila informacija, da je predlog zakona, ki naj bi omogočil učinkovito pravno sredstvo in s tem izterjavo odškodnine v primeru razlastitve lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank na usklajevanju pri Banki Slovenije. Prav zoper njo bodo namreč usmerjeni odškodninski zahtevki na podlagi tega zakona.
Omenjeni predlog zakona pripravlja ministrstvo za finance na podlagi odločbe ustavnega sodišča, ki je nedavno presodilo, da mora država razlaščencem zagotoviti učinkovito pravno varstvo za uveljavljanje odškodnine zoper Banko Slovenije (BS). Zato je oškodovane vlagatelje zdaj razburilo, da lahko BS daje pripombe na predlagane rešitve, ki se tičejo njene odgovornosti.
»Povzročitelj škode aktivno sodeluje pri pisanju zakona, ki bo določal, kako ga bodo oškodovanci smeli tožiti in kako ne?! V Društvu MDS se sprašujemo, ali smo v Republiki Sloveniji resnično izgubili še zadnji kanček razuma,« pravijo v Društvu malih delničarjev Slovenije (MDS). Menijo še, da če bo pri pripravi zakona sodelovala BS, torej tožena stranka ob uporabi tega sredstva, potem je bolje, da se ta zakon sploh ne napiše… Ustavno sodišče pa pozivajo, da se javno opredeli do pristopa, v katerem je nastajajoči tekst novega zakona na »usklajevanju« pri Banki Slovenije, čeprav je ta zakon namenjen oblikovanju učinkovitega pravnega sredstva proti njej.
BS in MF priznavata usklajevanje
Na ministrstvu za finance zatrjujejo, da zakona ne piše Banka Slovenije. Priznavajo pa, da: »Bančno zakonodajo vedno usklajujemo z BS, glede konkretnega zakona, ki se bo nanašal na postopke, ki se tičejo BS, pa se bomo morali posvetovati tudi z Evropsko centralno banko.« Dodajajo, da pri pripravi besedila zakona sledijo navodilom ustavnega sodišča.
Tudi na BS priznavajo, da so prejeli omenjeni osnutek zakona in dodajajo, da je to običajno pri pripravi zakonov s področja njenega delovanja. »BS je v tej fazi podala le začetna stališča/dileme o tem, da je ob dostopanju do relevantnih podatkov treba ustrezno urediti varstvo zaupnih podatkov ter izpostavila potrebo po preverjanju skladnosti ocen in podatkov, ki so bila podlaga za ukrepanje BS. BS je tudi predlagala, da se zakon v nekaterih delih dodatno uskladi z zakonom o reševanju in prisilnem prenehanju bank,« odgovarjajo. Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali to pomeni, da razlaščenci ne bodo prišli do vseh podatkov, za katere si že ves čas prizadevajo, čeprav je ustavno sodišče reklo, da jih morajo dobiti.
Poročali smo že, da naj bi zakon prinesel obrnjeno dokazno breme - da bi nujnost izbrisa morala dokazovati BS. Ta naj bi bila tudi tista, ki bo morala plačati morebitne odškodnine.
