Tiskane izdaje
Ljubljana – V Banki Slovenije za letos in v prihodnjih dveh letih pričakujejo, da bo gospodarska rast v Sloveniji med višjimi v evrskem območju. Za letos napovedujejo 3,5-odstotno, v prihodnjem letu 3,1-odstotno in v 2019 triodstotno.
»Ob takšni rasti se po približno desetih letih, ko so bili z začetkom krize prekinjeni, procesi konvergence znova nadaljujejo. Krepijo se tako zasebne kot državne investicije, krepitev domačega povpraševanja pa postaja steber gospodarske rasti,« ugotavljajo v BS.
Številni investicijski projekti tako domačih kot tujih investitorjev so pred zagonom, spodbujeni z zmanjšanjem negotovosti v poslovnem okolju, ugodnimi pogoji financiranja, povečanim optimizmom v izvoznem sektorju in krepitvijo zasebne potrošnje. Zadnja bo spodbujena z ugodnimi razmerami na trgu dela in zmanjšanjem negotovosti med potrošniki in bo poleg investicij ključni dejavnik gospodarske rasti, pišejo v BS.
Rast izvoza tudi v prihodnje visoka
Z izboljševanjem razmer v mednarodnem okolju se nadaljuje krepitev rasti tujega povpraševanja in s tem izvoznega sektorja. Rast izvoza bo tako tudi v prihodnje visoka in naj bi v povprečju obdobja znašala 5,5-odstotka, ugotavljajo v BS.
Kljub nadaljevanju rasti izvoza bo neto prispevek menjave s tujino h gospodarski rasti bistveno manjši kot v zadnjih letih, saj bo povečano domače povpraševanje deloma pokrito z višjim uvozom.
Z okrevanjem gospodarstva se izboljšujejo tudi razmere na trgu dela. »Ob ugodni skoraj 1,5-odstotni povprečni rasti zaposlenosti pričakujemo do konca leta 2019 tudi postopno znižanje stopnje brezposelnosti na predkrizno raven okrog šestih odstotkov. Zaposlovanje bo hitrejše v izvozno usmerjenih dejavnostih, gradbeništvu in storitvenih dejavnostih,« napovedujejo v BS.
Dodajajo, da bodo postopno zniževanje stopnje brezposelnosti pod mejo naravne stopnje brezposelnosti in strukturna neskladja na trgu dela v obdobju napovedi že začela pritiskati na rast plač, ki se bo krepila skozi celotno obdobje napovedi. Ker bo ta presegala rast produktivnosti, se bo začela zviševati tudi rast stroškov dela na enoto proizvoda.
Inflacija bo presegla dva odstotka
Inflacija se bo zato začela postopoma zviševati in bo ob koncu obdobja napovedi presegla dva odstotka. »Če bodo letos na inflacijo pomembno vplivali bazni učinki cen energentov in hrane, bo rast cen v prihodnjih dveh letih predvsem pod vplivom domačih dejavnikov,« pravijo v banki.
Osnovna inflacija se bo do konca obdobja napovedi postopoma zvišala na približno 2,5 odstotka, višja rast cen pa bo vidna predvsem pri storitvah, medtem ko bo rast cen drugih menjalnih dobrin nižja in bolj omejena.
Največja tveganja so v domačem okolju
Večina dejavnikov negotovosti, ki spremljajo tokratne napovedi, bi lahko pozitivno vplivali tako na gospodarsko rast kot inflacijo. »Največja tveganja za napovedano gospodarsko rast prihajajo tokrat iz domačega okolja, in sicer predvsem zaradi morebitno hitrejše rasti bodisi zasebnih bodisi državnih investicij. Še posebej pri državnih investicijah, ko gre za velike investicijske projekte, so lahko učinki na rast precejšnji,« pravijo v BS.
Optimizem na trgu dela in zmanjšanje splošne negotovosti krepita zasebno potrošnjo, ki je ob ugodnih pogojih financiranja lahko tudi precej višja.
Z vidika napovedi obstajajo tudi nezanemarljiva tveganja morebitne hitrejše rasti držav v razvoju in Rusije, ki lahko še dodatno okrepi rast izvoza.
Pri napovedih inflacije se poleg tveganj iz mednarodnega okolja dodatno krepijo tveganja iz domačega okolja. »Poleg negotovega gibanja cen nafte lahko bistveno hitrejša gospodarska rast v daljšem obdobju poveča pritiske zaradi povpraševanja in povzroči hitrejšo rast cen. Ob hkratni višji rasti plač od pričakovane so lahko učinki na inflacijo še večji,« so zapisali v BS.
