Banka Slovenije je opozarjala na pomanjkljivosti pri kreditiranju v frankih

Banka Slovenije mora razkriti banke, ki jih je centralna banka opozorila na pomanjkljivosti pri podeljevanju kreditov v švicarskih frankih, je odločil informacijski pooblaščenec (IP). Ta je tako delno ugodil pritožbi združenja Frank proti odločbi Banke Slovenije, s katero je ta zavrnila zahtevo združenja za informacije o kreditih, ki so jih slovenske banke odobrile v frankih od leta 2003 do 2. februarja letos, ter za vse dokumente, ki jih je centralna banka v tem času poslala bankam v zvezi s tem.

IP ni sledil stališču Banke Slovenije, da so kot poslovna skrivnost varovani podatki o nazivih bank, ki jih je Banka Slovenije opozorila na pomanjkljivosti pri podeljevanju kreditov v švicarske franke. »Gre namreč za informacije iz dokumentov, ki jih je Banka Slovenije ustvarila kot organ javnega sektorja v okviru izvajanja zakonitih nadzornih postopkov po zakonu o bančništvu. Iz dokumentov, naslovljenih na posamezne banke v okviru zakonitega postopka nadzora, Banka Slovenije ugotavlja nepravilnosti in pomanjkljivosti pri kreditiranju fizičnih oseb. V skladu s tretjim odstavkom 39. člena zakona o gospodarskih družbah, ki določa, da poslovne skrivnosti med drugim ne morejo predstavljati podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, pa ti podatki ne morejo biti označeni kot poslovna skrivnost. Poleg tega pa je IP razkritje v tem delu zahtevanih informacij naložil tudi zato, ker je za razkritje izkazan javni interes,« je sporočil IP in dodal: »V primeru posojil, vezanih na švicarski frank, namreč teče javna razprava o tem, ali so bili kreditojemalci ustrezno obveščeni o valutnem tveganju in ali je Banka Slovenije kot nadzorna institucija pravilno in zadostno izvajala nadzor nad poslovnimi bankami, javnost pa se ima pravico seznaniti z vsemi relevantnimi informacijami v zvezi s tem.«

IP pa je zavrnil pritožbo združenja Frank v delu, ki se nanaša na konkretne podatke o odobrenih kreditih, ki jih poslovne banke vsak mesec sporočajo Banki Slovenije. To so namreč za informacije, ki so jih poslovne banke kot poročevalske enote dolžne posredovati Banki Slovenije na podlagi zakona o državni statistiki in letnega programa statističnih raziskovanj ter se lahko uporabljajo le za statistične namene. Razkritje teh podatkov bi pomenilo kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah, ugotavlja IP.

Ta je v pritožbenem postopku še ugotovil, da Banka Slovenije ne razpolaga s celovitim poročilom o posojilih, ki so jih slovenske banke najele v evrih in frankih, ter z informacijo o kreditih, ki so jih banke odobrile v evrih in frankih od leta 2003 do 2. februarja letos, tako da bi bilo iz informacij razvidno obdobje kreditiranja, višina aktive in pasive v evrih in frankih po posamezni banki. »Ker takšen ali vsebinsko vsaj soroden dokument ne obstaja, je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil,« je še zapisal.

Na pritožbo IP je mogoča pritožba na upravno sodišče.

Zahtevajo izločitev sodnika

Številni člani Združenja Frank so se odločili za tožbe proti bankam, kjer so najeli kredite v švicarskih frankih. A zdaj se sprašujejo, »ali nas niso tudi v zaupanju sodni oblasti zavedle zmotne predstave o obstoju vladavine prava«, piše predsednik združenja Aleš Majcenovič. Zakaj? V tožbi člana Združenja Frank proti banki Raiffeisen je odvetnik tožečega predlagal izločitev sodnika Janeza Žirovnika, čigar soproga Cvetka »zaseda odgovorno delovno mesto visoko v administraciji«" NKBM, ki jo člani združenja tožijo.

»Prve sodbe v tožbah kreditojemalcev proti bankam zaradi kršenja zakonodaje o varstvu potrošnikov pri trženju kreditov, obračunanih v švicarskih frankih, bodo imele odločilen vpliv na dostop zavedenih in oškodovanih kreditojemalcev do pravice. Nesprejemljivo je, da v njih sodi sodnik v zgoraj opisanih okoliščinah. Pa vendar mariborsko sodišče predlogu odvetnika našega člana za izločitev sodnika Žirovnika ni sledilo in je le v enem stavku 'obrazložilo', da ne vidi razlogov za izločitev! Žirovniku je celo dodelilo več tovrstnih tožb in ta je že razpisal sodne obravnave,« piše Majcenovič.