Tiskane izdaje
Podatke o gibanju bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem letošnjem trimesečju bo statistični urad objavil v petek, pričakovati pa je novo četrtletje rasti gospodarske dejavnosti. V zadnjem trimesečju lani je bil preobrat v slovenskem gospodarstvu velik. BDP se je na letni ravni tako okrepil za 2,1 odstotka, v primerjavi s tretjim četrtletjem pa za 1,2 odstotka.
Svet Banke Slovenije se je danes seznanil z zadnjimi gibanji v gospodarstvu in ugotovil, da se je gospodarsko okrevanje Slovenije nadaljevalo tudi v prvem četrtletju, rast pa še naprej poganja izvozni sektor, ki uspešno izkorišča sicer postopno okrevanje evrskega območja.
Krepka rast izvoza ob šibkem uvoznem povpraševanju se kaže tudi na tekočem računu plačilne bilance, kjer je bil marca dosežen zelo visok presežek v menjavi blaga. Zaradi nadaljnje rasti investicij v javno infrastrukturo za projekte, sofinancirane s strani EU, je opaziti tudi visok prispevek gradbeništva.
Razmere v trgovini in nekaterih drugih dejavnostih, večinoma vezanih na domačo končno potrošnjo, pa so se po drugi strani v primerjavi s koncem lanskega leta nekoliko poslabšale. Šibka domača potrošnja ostaja sicer po mnenju podjetij najpomembnejši zaviralni dejavnik.
Gibanja na trgu dela so bila v prvem četrtletju stabilna. Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih se nadaljuje, brezposelnost pa se zmanjšuje predvsem zaradi manjšega števila tistih, ki so izgubili delo za določen čas, kar naj bi bila vsaj deloma posledica lanske reforme trga dela. Raste pa število tistih, ki so se zaposlili.
Javnofinančni primanjkljaj je bil na začetku leta stabilen. Prihodki rastejo tudi zaradi izboljševanja gospodarskih razmer, povečuje pa se breme plačevanja obresti na javni dolg.
V obdobju do oblikovanja nove vlade je zato po mnenju Banke Slovenije nujno preprečiti morebitna povečanja negotovosti, predvsem glede zavez za doseganje ciljev konsolidacije javnih financ in privatizacije. »Pomembno je, da se zagotovi transparentno izpolnjevanje danih zavez, kar bo dodatno okrepilo tudi kredibilnost države na mednarodnih finančnih trgih,« so prepričani v nadzorniku bančnega sistema.
Nujno prestrukturiranje prezadolženih podjetijIzboljšala se je kapitalska ustreznost bank, znižal delež slabih terjatev, povečala likvidnost v sistemu, znižale posojilne in depozitne obrestne mere ter izboljšal poslovni rezultat v prvem četrtletju. »Ponovno se krepi zaupanje v bančni sistem, zlasti v velike domače banke,« ugotavljajo v Banki Slovenije.
Kakovost naložb se je izrazito izboljšala v skupini velikih domačih bank, dodatne ugodne vplive na kakovost portfelja in strukturo bilanc se pričakuje po prenosu terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank iz Abanke in Banke Celje.
Svet Banke Slovenije pri tem spet opozarja, da je za trajnejše izboljšanje stanja v bankah in za večjo rast posojilne dejavnosti poleg zadostnega in stabilnega financiranja bank potrebno poslovno, finančno in lastniško prestrukturiranje prezadolženih podjetij.
A ob tem v osrednjem organu bančnega nadzornika pojasnjujejo, da bodo podjetja morala okrepiti lastniško financiranje. Razdolževanje le z dezinvestiranjem in odplačevanjem sedanjega dolga namreč ne more zagotoviti hitrejšega gospodarskega okrevanja.
