Banke iz Cityja (še) ne bežijo, razmišljajo pa

Obseg prodaje na drobno v Veliki Britaniji se je julija v primerjavi z junijem povečal za 1,4 odstotka, je včeraj sporočil britanski statistični urad. Ena redkih dobrih gospodarskih novic pa državi, ki se že drugi mesec spopada z iskanjem odgovorov na to, kaj bo prinesel brexit in kako ga pravzaprav začeti, ne prinaša posebnega olajšanja.

Dodatno negotovost glede tega, kakšna bodo pogajalska izhodišča Velike Britanije in kdaj namerava vlada uradno sprožiti proces »ločitve« od Evropske unije, je povzročilo »odtekanje« informacij iz vladnih krogov prejšnji konec tedna.

Časnik Sunday Times je poročal, da se trije vladni uradi, ki naj bi bili najbolj odgovorni za uresničitev odločitve volivcev s 23. junija – zunanje ministrstvo, ministrstvo za mednarodno trgovino in ministrstvo za brexit – ubadajo s pomanjkanjem ljudi, ki naj bi pogajanja pripravili in vodili, in se zapletajo v spore glede razdelitve pristojnosti.

Ni jasnih signalov

Pomanjkanje jasnih signalov, kaj namerava Velika Britanija zagovarjati kot prioritete v prihajajočih pogajanjih z evropsko komisijo in preostalimi 27 članicami, vznemirjajo tudi poslovni svet. Britanski inštitut za fiskalne študije IFS je na primer izračunal, da je članstvo Velike Britanije v evropskem skupnem trgu »vredno« štiri odstotke BDP. Povedano drugače, če Velika Britanija ne bo želela privoliti v prost pretok delovne sile (kar je trenutno ena glavnih zahtev, ki jih ostale članice EU sporočajo na Otok), bi se lahko zaradi omejitev v zunanji trgovini obseg njenega gospodarstva skrčil za štiri odstotke na letni ravni.

Ohranitev dostopa na skupni trg je še posebej pomembna za finančni sektor v londonskem Cityju, saj tamkajšnje banke in investicijske hiše potrebujejo t. i. evropski potni list, če želijo opravljati finančne storitve za podjetja, ki imajo svoj sedež v drugih članicah EU. Gre za razvejen nabor finančnih storitev, od posojil in izdajanja vrednostnih papirjev do svetovanja pri prevzemih in združitvah ter prodajanja in upravljanja investicijskih skladov.

Banke skrbi potni list

Vodilne mednarodne banke v Londonu, ki tam zaposlujejo nekaj deset tisoč ljudi, več kot tri četrtine poslov pa opravijo za stranke, ki nimajo sedeža v Veliki Britaniji, so pred junijskim referendumom dokaj glasno napovedovale, da bodo svoje poslovanje prenesle v območje evra, na primer v Pariz, Frankfurt, Amsterdam ali Dublin. Te napovedi se (še) niso začele uresničevati, vendar pa poznavalci opozarjajo, da se banke pripravljajo tudi na to možnost, predvsem pa jih skrbi, ali bodo lahko tudi po letu 2019 (ko naj bi se po predvidevanjih brexit udejanil) še ohranile pravico »potnega lista«.

»Letos se bodo banke posvečale predvsem različnim možnim odgovorom na prihodnje razmere, preigravale bodo možnosti, ki so jim na voljo, in pripravljale načrte za obvladovanje težav, če bi šlo kaj narobe,« je včeraj v pogovoru za Bloomberg povedal Andrew Gray, ki v londonski pisarni mednarodne svetovalne družbe PwC vodi skupino, ki glede brexita svetuje tamkajšnjim bankam. »Nekateri načrti potrebujejo čas, da jih izvedejo, zato si banke ne morejo privoščiti, da bi čakale do 1. januarja 2019, ne da bi vedele, kaj bo sad pogajanj, in tvegale, da ne bodo mogle več poslovati iz Londona.«

V pomanjkanju odločnih potez britanske vlade in glede na to, da so gospodarski odnosi vedno dvosmerni in da negotovost glede prihodnjih odnosov med Veliko Britanijo in Evropsko unijo povzroča gospodarsko škodo tudi drugim članicam, pa so se nekoliko »obrusila« tudi stališča na celini. Takoj po referendumu so namreč nekateri politiki zahtevali čimprejšnji začetek pogajanj in čim bolj nepopustljiva stališča do Velike Britanije, počitnice pa so očitno tudi na to področje prinesle nekaj umiritve in ohladitve.

Ločitveni model po meri?

Michael Roth, namestnik nemškega zunanjega ministra, odgovoren za evropske zadeve, je tako v tem tednu namignil, da bo prihodnje odnose med Veliko Britanijo in Evropsko unijo treba urediti po posebnem modelu, vendar pa si Britanija ne bo mogla izbrati samo »priboljškov«, v katerih vidi zase gospodarske prednosti.

»Gre za zgodovinsko poseben položaj. Velika Britanija je veliko gospodarstvo (za Nemčijo drugo največje v sedanji EU, op. p.) in je članica Unije že desetletja,« je Roth povedal za Bloomberg. Nek drug visok nemški uradnik, ki pa je želel ostati neimenovan, pa je izrazil zaskrbljenost nad tem, da iz Londona ni pravih signalov o nadaljnjih korakih in da »britanska vlada morebiti podcenjuje kompleksnost pogajanj, ki prihajajo«.

Podobno, kot so mešani politični signali, tudi pogled na premike v gospodarske kazalnike po junijskem referendumu ne daje enoznačne slike o tem, ali bi bil brexit za Veliko Britanijo res katastrofalno slab ali pa morebiti sprejemljivo dober.

Po prvem šoku, ki se je pokazal v upadu investicijskih odločitev izvoznih podjetij, pesimizmu njihovih direktorjev glede prihodnosti in upadu cen nepremičnin (v Londonu so cene poslovnih nepremičnin upadle za 3,8 odstotka), se je optimističnim podatkom o prodaji na drobno pridružila tudi ugodna zaposlitvena statistika. Število ljudi, ki uveljavljajo nadomestilo za brezposelnost, je julija nepričakovano upadlo – medtem ko se je junija povečalo za 900, se je julija zmanjšalo za 8600. »Ti podatki s trga dela so prvi res dobri makroekonomski podatki po referendumu. Kažejo, da je gospodarsko okrevanje počasno, vendar ne dajejo signala, da bi se bližala recesija,« je bil v izjavi za Reuters optimističen ekonomist Samuel Tombs iz svetovalne družbe Pantheon Macroeconomics.