Banke pri kreditiranju v frankih kršile temeljna pravila o poklicni skrbnosti

Zveza potrošnikov Slovenije predlaga, naj sistematični nemarnosti sledijo sistemske rešitve v bankah posojilodajalkah.

Objavljeno
20. februar 2015 19.44
Božena Križnik, gospodarstvo
Božena Križnik, gospodarstvo
Banke so pri trženju in sklepanju kreditnih pogodb v švicarskih frankih in med odplačevanjem kreditov kršile svojo temeljno dolžnost poklicne skrbnosti, ugotavljajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) po pregledu pridobljenih kreditnih pogodb. Očitki letijo na zavajajoče poslovne prakse bank, odrekanje informacij, ključnih za najem kredita, in nezadostno preverjanje kreditne sposobnosti.

Korektnost bančnih praks po uradni dolžnosti pregleduje Banka Slovenije, ministrstvo za finance pa, denimo, čaka tudi na izsledke analize ZPS ter ugotovitve inšpekcijskega nadzora. Po januarskem zvišanju tečaja švicarskega franka se je na Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) obrnilo več kot dvesto potrošnikov, ki so v preteklosti najeli kredit v frankih. Strokovni sodelavci ZPS so natančno proučili 32 pogodb, ki so jih skupaj s pojasnili prejeli od svojih članov. Gre za pogodbe sedmih bank (pet UniCreditovih, deset Hypovih, eno Raiffeisen Banke, dve Volksbanke, sedem NLB, pet NKBM in dve Abanke), sklenjenih med junijem 2005 in oktobrom 2008.

Analiza je pokazala, da so bile vse pogodbe sklenjene za stanovanjske kredite. Glavnice in obroki so bili določeni v švicarskih frankih, krediti so bili izplačani v tolarjih oziroma evrih, prav tako so potrošniki mesečne anuitete odplačevali v nacionalni valuti. Gre torej za devizne kredite ali kredite z valutno klavzulo. Banke so, pravijo v ZPS, tudi po uvedbi evra še vedno aktivno tržile kredite v frankih; nihče izmed v analizo vključenih potrošnikov ni sam izrecno zaprosil za tak kredit.

Izjava o tveganju zgolj formalnost

V obravnavanih primerih so po izjavah kreditojemalcev bančni uslužbenci ponujali kredite v frankih z utemeljitvijo, da so ugodnejši od evrskih zaradi nižjih obrestnih mer in mesečnih obrokov. Nikomur niso odsvetovali takega kredita, ne glede na dohodke in premoženjsko stanje. Ustno so jim pojasnili, da za evrski kredit niso dovolj kreditno sposobni, lahko pa najamejo kredit v frankih. Banke tudi niso zahtevale dodatnih zavarovanj ali predlagale nižje anuitete, kar bi se potrošniku sicer lahko slišalo kot svarilo pred tveganji.

Med pregledanimi pogodbami jih je nekaj vsebovalo opozorila o valutnem tveganju (zapisano v pogodbi ali kot posebna izjava o seznanitvi), preostale so bile brez opozorila. A tudi, če je banka svojo dolžnost formalno izpolnila, opozarjajo v ZPS, je pomembno, kako je to storila. Če potrošnik, na primer, dobi izjavo o valutnem tveganju, vtopljeno v množici dokumentov in formularjev, pod časovnim pritiskom, brez ustreznega ustnega opozorila o pomembnosti in pasteh tega tveganja, bo pač težko razumel vso njegovo resnost.

Dogajalo se je celo nasprotno. Kreditojemalci so povedali, da so jih v banki na izrecno vprašanje o tveganosti potolažili, češ da ni potrebe za skrb, ker sta tako evro kot švicarski frank trdni valuti, le da je druga izbira ugodnejša in da imajo take kredite tudi sami bančni uslužbenci. Opozorilo o tveganju pa da je zgolj formalnost. Nihče ni dobil v roke kakega nazornega primera izračuna, kaj se zgodi z glavnico in obroki, če, na primer, tečaj franka zraste za deset, dvajset ali več odstotkov. Pogodbena določila bi morala biti po zakonu jasna in razumljiva, v pregledanih pogodbah pa po oceni ZPS niso izpolnjevala zahtevanih standardov.

Kot izhaja iz izjav kreditojemalcev, banke niso upoštevale priporočil Banke Slovenije o trženju kreditov v frankih iz leta 2006 in 2007, in komitentom niso predstavile vpliva gibanja tečajev na kreditne ponudbe, ne priporočila, naj ponujajo predvsem evrske kredite. Tudi po septembru 2008, ko je Združenje bank Slovenije izdalo brošuro o valutnem tveganju (ki pa je na spletu ni mogoče najti), banke kreditojemalcev niso seznanile z vsebino brošure.

Velika večina potrošnikov poroča, da banka med odplačevanjem kredita z njimi ni vzpostavila stika v zvezi z gibanjem švicarskega franka in jim ponudila možnih rešitev, je povedal Boštjan Krisper, svetovalec za finančne storitve pri ZPS. Tistim, ki so se sami obrnili na banko po nasvet, kaj naj storijo, so konverzijo v evrski kredit odsvetovali, češ da se bo tečaj že umiril. Ne nazadnje konverzija ni zastonj, povezana je s stroški odobritve kredita, notarja in zavarovanja. Poleg tega je postala vrednost zavarovanja zaradi padca cen nepremičnin pogosto nezadostna.

Sistematične kršitve zahtevajo sistemsko reševanje

Za razliko od bančnega ceha, ki vidi možnosti za razplet izključno v dvostranskih dogovorih (ker, kot pravi prvak Združenja bank France Arhar, so tudi kreditne pogodbe bilateralne), v ZPS predlagajo, naj Slovenija poišče sistemsko rešitev opisane problematike, tako, da tudi banke prevzamejo del bremena. Pri trženju posojil v frankih so namreč banke sistematično kršile zapisana pravila skrbnega poslovanja. Ker je varstvo potrošnikov v Sloveniji v primerjavi z večino članic EU šibkejše, bi morala aktivneje v prid potrošnika nastopiti tudi država. Iskanje pravice na sodišču je drago in zamudno, sploh pa ne pride v poštev za tiste, ki jih je kredit v frankih spravil v socialno stisko.

Konkretno: Banke bi morale kreditojemalcem ponuditi brezplačen preračun njihovega kredita v evrskega pod pogoji, ki so za takšen evrski kredit veljali ob sklenitvi pogodbe. Izračunati bi morali neodplačan dolg in izdelati anuitetni načrt obeh različic: po sedanjih pogojih in po konverziji v evrski kredit. Potrošnik bi moral nato imeti tri mesece časa za odločitev o konverziji, ta pa bi morala biti brez dodatnih stroškov, s sklenitvijo aneksa.

Seveda bi morala banka pri tem skrbno preveriti kreditno sposobnost kreditojemalca in mu po potrebi ponuditi reprogram odplačevanja. Če potrošnik tako hoče, bi mu morala omogočiti zamrznitev kreditnega obroka za šest mesecev, upoštevaje valutni tečaj med evrom in švicarskim frankom, ki je veljal do 14. januarja 2015. Podrobnejše rešitve bi morala pripraviti posebna delovna skupina, v kateri naj bodo predstavniki vlade, Banke Slovenije, Združenja bank Slovenije in predstavniki civilne družbe.

Ker je problematika prezadolženosti in finančne ranljivosti prebivalstva širša od kreditov v švicarskih frankih, ZPS vlado poziva, naj sprejme ukrepe za pomoč gospodinjstvom v finančni stiski in vzpostavi učinkovitejše varstvo potrošnikov.