Tiskane izdaje
Brexit se je že začel, verjamejo preprodajalci nepremičnin, in zmagovalka se zdi Nemčija. Vsaj o podatkih svetovalnega podjetja Cushman & Wakefield so v tej državi v prvih treh mesecih letos izvedli za šestnajst milijard evrov nepremičninskih poslov, v Veliki Britaniji pa za 11,6 milijarde. Pred referendumsko odločitvijo za izstop iz Evropske unije je Velika Britanija vodila pred Nemčijo.
»Ob pričakovanih gospodarskih posledicah britanske odločitve za brexit na Evropo je videti, da se zdi vlagateljem Nemčija najvarnejši pristan,« v časopisu Die Welt ocenjuje strokovnjak svetovalnega podjetja za Nemčijo Alexander Kropf.
Do leta 2021 samo v nemški prestolnici Berlin pričakujejo zvišanje najemnin za poslovne stavbe za 3,6 odstotka – na leto. V Frankfurtu naj bi se vsako leto zvišale za 1,6 odstotka. Nemčija v tem obdobju res pričakuje tudi nadaljevanje gospodarske rasti in zaposlovanja, kar je še en dejavnik večjega povpraševanja po poslovnih prostorih, a tudi brexit lahko spodbudi velike spremembe.
Nemški minister za finance Wolfgang Schäuble je že izrazil pripravljenost na namestitev evropskega bančnega organa EBA v Frankfurtu. Kandidatov je seveda še več, po medijskih informacijah pa že več kot dvajset bank s sedežem v Veliki Britaniji pri nemškem bančnem nadzorniku BaFin povprašuje o Frankfurtu. To ni presenetljivo, saj bodo morale po izstopu Velike Britanije za delovanje v Evropski uniji pridobiti novo licenco znotraj EU.
London bo »manjši«, a bo svojo pomembnost ohranil
Vsi analitiki se ne strinjajo z oceno, da bančni in drugi investitorji že poskušajo zapustiti London. Zaradi velikosti nepremičninskega trga britanske prestolnice in nekaterih drugih mest sedanja nihanja še ne pomenijo množične selitve bank in drugih podjetij na celino, verjamejo, zato bosta Velika Britanija ter londonski City po teh prepričanjih ohranila svojo pomembnost tudi za Evropo. O znamenjih velikih sprememb pa poročajo tudi drugi. Na institutu Chartered Institute of Procurement and Supply so za mnenje vprašali dva tisoč evropskih menedžerjev, od katerih že polovica razmišlja o zamenjavi britanskih dobaviteljev z evropskimi in drugimi. »Diplomati z obeh strani mize so se komaj dogovorili o načelih pogajanj, menedžerji pa so že globoko v pripravah na brexit,« V Financial Times navajajo Duncana Brocka z omenjenega instituta.
Evropski naj bi bili pri tem uspešnejši od britanskih, saj se po teh ocenah četrtina zadnjih še ne pripravlja na brexit, čeprav jih kar štirideset odstotkov verjame, da je Združeno kraljestvo v šibkejšem pogajalskem položaju kot EU, tretjino pa skrbi pomanjkanje primernih britanskih proizvajalcev in dobaviteljev. Politika ne zmanjšuje napetosti.
»Če britanska vlada pravi, da prosti pretok ljudi ne velja več, bo to imelo svojo ceno,« je prejšnji teden jasno posvarila nemška kanclerka Angela Merkel. To ni škodoželjnost, je poudarila, »a ne morem pričakovati dobrih vidikov in potem postaviti omejitev na sto tisoč do dvesto tisoč državljanov EU. To ne bo delovalo.« Norveška, Švica in druge evropske nečlanice Evropske unije že vedo, da Bruselj ne dovoljuje prostega pretoka proizvodov in kapitala brez prostega pretoka ljudi, Velika Britanija konservativne premierke Therese May pa je videti odločena prevzeti popoln nadzor nad priseljevanjem. Nemška kanclerka v tem primeru ne izključuje sprememb poslovnih razmerij med EU in Veliko Britanijo. »Razmisliti moramo, kako bomo odgovorili.« Najmanj, kar pričakuje, bodo zelo težka pogajanja. »Zelo, zelo zapleteno bo, saj bo treba regulirati vse.«
Kanclerka zagotavlja, da bo EU naredila vse za ohranitev prijateljskih odnosov, a se morata odločiti Velika Britanija in njena vlada. Seveda ta lahko svobodno spreminja zakonodajo o pravici do dela, ki zdaj velja v vsej Evropski uniji, a bi s tem spreminjala tudi pogoje poslovanja. Kanclerko skrbi tudi za državljane Evropske unije, ki živijo in delajo v Veliki Britaniji. Navedla je tudi, da vsako leto kar 250.000 domačih živali potuje na celinsko Evropo in že zahteve po dokazilih cepljenja in drugega lahko pošteno zapletejo njihovo življenje, da o vplivu novih omejitev na otroke niti ne govorimo. Nemška voditeljica je omenila tudi prihodnjo zunanjo mejo EU na meji med Irsko in britansko Severno Irsko. »Tu vidimo, kako hitro smo pri vprašanjih vojne in miru.«
Največ bank
Citigroup, JP Morgan, Goldman Sachs in UBS po teh informacijah kljub temu načrtujejo okrepitve v nemški bančni prestolnici, nasprotno pa naj bi se v HSBS odločili za Pariz, ki se tudi bojuje za svoj delež brexitovske bančne in druge gospodarske torte. Upajo tudi v Madridu, Luksemburgu in celo Varšavi, britanski Lloyd pa naj bi se odločil za Berlin.
Banke morajo hitro delovati, saj so pri bančnem nadzornem organu ECB že opozorili, da bodo morale vse banke izpolniti pogoje za delovanje v evrskem območju, kar po besedah podpredsednice Sabine Lautenschläger pomeni le dobro kapitalizirane banke z veljavnimi licencami. Vsi se ne veselijo koristi, ki jih evrsko območje in celotna EU lahko pridobita z brexitom, saj opozarjajo na velike nevarnosti za realno gospodarstvo.
Britanski podatki namreč kažejo uvoz iz Evropske unije v višini 290 milijard funtov ter izvoz v višini 240 milijard, kar pomeni petdesetmilijardni trgovinski primanjkljaj, v evrih skoraj šestdesetmilijardni. Statistike EU kažejo še večjo razliko; še posebno veliko bi po teh interpretacijah izgubila Nemčija, ki ima tudi sama petdesetmilijardni trgovinski presežek z Veliko Britanijo, saj izvaža za 86 milijard evrov, uvaža pa je za 35,7 milijarde. Zelo prizadeta bo lahko avtomobilska industrija, ki je v nemškem izvozu v Veliko Britanijo v vodstvu, za njo pa strojna, farmacevtska in kemična.
Morda so tudi zato nekateri vplivni nemški ekonomisti ministrstvu za gospodarstvo v Berlinu pred kratkim napisali pismo, v katerem izražajo zaskrbljenost zaradi »tveganj nepotrebnega oškodovanja gospodarskih odnosov med državama«.
A tudi v Nemčiji prevladuje mnenje, da Velika Britanija po svojem prizadetju evropskega združevanja, za številne osrednjega mirovnega procesa stare celine, ne more uživati enakih gospodarskih prednosti kot države članice. V vrsti za posle, ki se bodo preselili na to stran Rokavskega preliva, niso le očitni favoriti, ampak tudi nekateri, ki bi si radi vrnili vsaj del nekdanje veličine. Med temi je tudi nemški Bonn, po selitvi vlade v Berlin le še porensko mestece, ki ne bi imelo nič proti selitvi evropske agencije za zdravila Ema.
