Banke v desetih mesecih s 194 milijona evrov dobička

Banke v Sloveniji so v desetih mesecih ustvarile 193,7 milijona evrov dobička po davkih, medtem ko so lani v tem času imele 9,6 milijona evrov izgube.

K dobičku so najbolj prispevale nižje oslabitve in rezervacije. Te so v prvih desetih mesecih znašale 161,2 milijona evrov, kar je 65,5 odstotka manj kot v obdobju od januarja do konca oktobra lani, poročilo Banke Slovenije o poslovanju bank.
Banke so ustvarile 235,1 milijona evrov dobička pred davki, potem ko so banke pred davki lani v tem času ustvarile 2,1 milijona evrov dobička.

Delež terjatev z zamudami nad 90 dni se je po treh mesecih stagniranja oktobra tako na mesečni ravni znižal za 0,3 odstotne točke na 10,8 odstotka. V primerjavi s koncem decembra lani se je delež znižal za 1,1 odstotne točke. Ob neupoštevanju dveh bank v likvidaciji - Factor banke in Probanke - je delež slabih terjatev pri 9,5 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke manj kot septembra in eno odstotno točko manj kot konec decembra 2014.

Prihodki padajo

Čiste obresti bank so bile v desetih mesecih s 623,4 milijona evrov za 10,1 odstotka nižje kot v lanskem 10-mesečju, neobrestni prihodki pa so bili s 329,4 milijona evrov za 1,9 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Dinamika padanja se je glede na devetmesečje pri obeh postavkah nekoliko umirila, še posebej pri neobrestnih prihodkih. Operativni stroški so medtem v medletni primerjavi upadli za 0,7 odstotka in dosegli 556,5 milijona evrov.

Na pasivni strani bilance se poleg zmanjševanja obveznosti do tujih bank nadaljuje rast vlog nebančnega sektorja, ki s 67 odstotki ohranja glavni delež v strukturi virov financiranja bank. K rasti - ta je oktobra na mesečni ravni dosegla 2,7 odstotka, na letni pa 2,1 odstotka - pomembno prispevajo višje vloge gospodinjstev, katerih ročnost pa se skrajšuje, kar je po oceni regulatorja bančnega sistema v okolju nizkih obrestnih mer pričakovano.

Dinamika krčenja kreditiranja nefinančnih družb se je oktobra medtem nekoliko umirila, in to pri vseh skupinah bank. Obseg posojil nebančnemu sektorju je bil na mesečni ravni manjši za 0,7 odstotka, v medletni primerjavi pa za 8,5 odstotka.

Pri posojilih gospodinjstvom se je rast v medletni primerjavi okrepila na 0,9 odstotka, na mesečni ravni pa je dosegla 0,5 odstotka, kar je rezultat ohranjanja pozitivne rasti stanovanjskih posojil in umirjanja krčenja potrošniških posojil. Posojila podjetjem so se medtem na mesečni ravni skrčila za 1,2 odstotka, na letni pa za 14,5 odstotka. Padec je bil precej nižji kot septembra.