Tiskane izdaje
»V slovenskem bančnem sistemu bodo še potrebne spremembe nadaljnjega zniževanja števila bank, ali skozi še kakšne odločitve lastnikov po združitvah ali še s kakšnim izstopom s trga ali prodajo,« je povedala na današnji novinarski konferenci, na kateri je centralna banka razkrila svoje jesenske napovedi o gospodarskih gibanjih.
V bodoče bodo razmere na bančnem trgu zlasti zaradi dohodkovnega in obrestnega tveganja zelo zahtevne, konkurenca bo vse ostrejša, je dodala. »Regulatorne spremembe so takšne, da zahtevajo vse višje stroške poslovanja, po drugi strani pa ima kreditna rast zdravo in postopno dinamiko,« je orisala.
Neto oslabitve in rezervacije so se v prvih osmih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani znižale za več kot polovico in so dosegle 137,2 milijona evrov. Čiste obresti so se znižale za skoraj 10 odstotkov, neobrestni prihodki za nekaj več kot sedem odstotkov. Operativni stroški so upadli še za odstotek, piše STA.
Direktor oddelka finančna stabilnost in makrobonitetna politika v Banki Slovenije Tomaž Košak je povedal, da so banke dobiček povečale predvsem na račun zniževanja operativnih stroškov ter stroškov slabitev in rezervacij.
Banke se še naprej razdolžujejo
Trendi so relativno podobni kot lani, na trgu pa so signali, ki po njegovih besedah kažejo na ključne spremembe. Te se izboljšujejo na področju razdolževanja bank v tujini - letos so se razdolžile za skoraj 900 milijonov evrov, ti viri predstavljajo pa predstavljajo le še 12 odstotkov njihove bilančne vsote. »Torej niso več tako občutljive na dogajanje na mednarodnih finančnih trgih,« je poudaril.
Vloge nebančnega sektorja beležijo stabilno, a počasno rast. Stopnja rasti je 1,4 odstotka medletno, pri tem se povečujejo predvsem vloge gospodinjstev. Nekaj več kot polovica vseh vlog nebančnega sektorja predstavljajo vpogledne vloge gospodinjstev. Na to vplivajo nizke obrestne mere in njihova časovna izravnanost.
Na posojilni strani so pozitivni signali, dinamika je na strani nebančnega sektorja še vedno negativna, a se krepi rast novo odobrenih dolgoročnih posojil podjetjem. Ob stanovanjskih kreditih so pospešek dobila tudi potrošniški krediti.
Zadravec Caprirolo je glede Gorenjske banke pomirila javnost, da bi bila ta pred likvidacijo ali odvzemom licence. »Mora pa, ker ima visok delež nedonosnih terjatev in je izpostavljena tveganjem kot vse druge banke, še krepiti svoj kapitalski položaj,« je izpostavila. Banka je veliko naredila na strani stroškov, a nadzornik od njenih lastnikov zahteva izvedbo dokapitalizacije do konca leta. »Dokler se ukrep ne izteče, ne moremo komentirati postopkov,« je dejala.
Glede začetka postopka odvzema dovoljenja za upravljanje s približno 44-odstotnim deležem Save v tej banki, ki ga je sprožila Banka Slovenije, pa je povedala, da so to sprožili, ker so ocenili, da Savi finančni položaj ne omogoča, da bi podprla banko pri dokapitalizaciji. "Ni ne prvi ne zadnji tak ukrep," je dodala.
O prestrukturiranju malega gospodarstva je spomnila, da si centralna banka že več let prizadeva za rešitev oz. oblikovanje neke zasebne skupne platforme, ki bi to omogočala. Če je še pred časom Banka Slovenije od Družbe za upravljanje terjatev bank pričakovala več angažiranosti, sedaj njeno delo ocenjuje, kot takšno, "da je začelo rojevati sadove tega, zaradi česar je bila ustanovljena", je povedala viceguvernerka.
