Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenske banke so v prvem polletju letošnjega leta ustvarile 140 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, so sporočili z Banke Slovenije.
Pritisk oslabitev in rezervacij na profitabilnost bank bo manjši kot med letoma 2011 in 2013. Delež slabih terjatev v bančnem sistemu je 11,6-odstoten, kar je bistveno nad evropskim povprečjem. Nominalni obseg terjatev v zamudi se je znižal za 309 milijonov evrov, najbolj v sektorjih nerezidentov in nefinančnih podjetij, vendar je vpliv tega znižanja na njihov delež zaradi krčenja obsega bančnih bilanc omejen. Vspodbudno je izboljšanje kakovosti terjatev do podjetij v predelovalni dejavnosti.
»Po daljšem obdobju upadanja so banke v drugem četrtletju 2015 zaznale porast povpraševanja po posojilih tudi na segmentu posojil gospodinjstvom. Večje povpraševanje se je odrazilo v povečanem obsegu novo sklenjenih posojil, negativna medletna rast stanj posojil gospodinjstvom se je po treh letih z majem spremenila v pozitivno. Spremembe v povpraševanju gospodinjstev so predvsem posledica povečanega zaupanja potrošnikov in znižanih obrestnih mer, na stanovanjskem trgu pa tudi nižjih cen nepremičnin«, so sporočili po seji sveta Banke Slovenije.
S te pojasnjujejo, da kreditiranje podjetij ostaja v območju negativne rasti, a s počasnejšim upadanjem pri velikih domačih bankah ter pozitivno rastjo pri hranilnicah. »Povečano povpraševanje podjetij po posojilih traja že od začetka lanskega leta, spodbujano z gospodarsko rastjo in zniževanjem obrestnih mer bank za posojila. Pri kreditiranju podjetij banke ohranjajo kreditne standarde na doseženih ravneh«, so še dodali na centralni banki.
Banke se - ob zniževanju razmika med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami in upadajočem deležu kreditiranja v strukturi naložb - vedno volj soočajo s pritiski, ki bodo vplivali na znižanje neto obrestne marže. Med njimi je tudi zapadanje velikega dela portfelja dolžniških vrednostnih papirjev v prihodnjih letih, ki jih bodo morale banke nadomestiti z manj donosnimi naložbami. Možnosti za nadaljnje zniževanje pasivnih obrestnih mer so omejene, tako zaradi dosežene nizke trenutne ravni kot zaradi že močno skrajšane ročnosti vlog v prid nizko obrestovanih vpoglednih vlog.
Rast v drugem četrtletju upočasnjena
Svet Banke Slovenije je obravnaval tudi gospodarske razmere v Sloveniji. Razpoložljivi podatki za drugo četrtletje letos kažejo na manjšo upočasnitev gospodarske rasti, ki pa naj bi vseeno presegla evrsko povprečje. Na rast vpliva predvsem rast izvoza, medtem ko okrevanje domače potrošnje z izjemo nakupov trajnih proizvodov (rabljena stanovanja) ostaja zelo zmerno. To se odraža v enoletnem presežku tekočega računa plačilne bilance, ki je konec drugega četrtletja prvič presegel sedem odstotkov BDP, kar je znak neravnovesja v strukturi trenutne gospodarske rasti.
»Zaradi izrazite odvisnosti od izvoza slovensko gospodarstvo tako postaja čedalje bolj občutljivo na globalna gospodarska nihanja. Tveganja za rast so se v zadnjem obdobju povečala, saj so se gospodarske razmere poslabšale v Rusiji, na Kitajskem in v Braziliji. Javno investiranje se je v zadnjih mesecih okrepilo, a se to še ni odrazilo v gradbeni aktivnosti, ki se je v drugem četrtletju precej zmanjšala. Razmere na trgu dela okrevajo, vendar pa so še vedno prisotna številna neravnotežja. Število registriranih brezposelnih se je julija prvič po letu 2012 spustilo pod 110.000, vendar je med njimi več kot 54 odstotkov dolgotrajno brezposelnih oseb«, so še našteli. Med brezposelnimi še naprej narašča tudi delež tistih s terciarno izobrazbo. Julija je presegel 17 odstotkov, kar je približno 7 odstotnih točk več kot pred pričetkom krize oziroma letom 2008.
Letos se je opazno znižala rast plač, in sicer je v prvem polletju znašala 0,5 odstotka. K rasti realne mase plač in s tem kupne moči tako čedalje bolj prispevata rast zaposlovanja in padanje cen.
