Tiskane izdaje
Primerna raven slabih kreditov v portfeljih bank v normalnih, nekriznih razmerah je med štirimi in petimi odstotki. Slovenske banke so konec maja imele v svojih portfeljih 11,4 odstotka slabih terjatev, ki zamujajo več kot 90 dni, to je pol odstotne točke manj kot konec lanskega leta. Več slabih terjatev z zamudami več kot 90 dni ter do komitentov z bonitetama D in E imajo v svojih portfeljih le še bančni sistemi v Cipru, Grčiji ter na Madžarskem in Irskem.
Podjetij, ki končajo v stečaju, je vse več, po drugi strani pa se zmanjšuje višina bančnih terjatev na stečaj. To kaže, da gre v stečaj vse več malih in srednjih podjetij (MSP), kar bremeni tudi bančne bilance. Konec junija so banke imele do mikro, majhnih in srednjih podjetij 1,8 milijarde evrov slabih posojil.
V Banki Slovenije so od bank zahtevali načrte, kako bodo reševali velik delež slabih terjatev do MSP. »Banke so različno pripravljene. Tiste, ki so dobro delale pri prestrukturiranju velikih podjetij, so se praviloma dobro pripravile tudi na male družbe in so aktivne pri iskanju rešitev. A na splošno s programi bank nismo bili zadovoljni,« je kritičen namestnik guvernerja Banke Slovenije Janez Fabijan. Banke so, denimo, pokazale premajhno ambicioznost, niso razmišljale o izločitvi slabih terjatev do MSP, preveč se osredotočajo na reševanje teh podjetij s krovnimi pogodbami o prestrukturiranju (MRA), čeprav pri MSP tako dolgi procesi niso uspešni, ali pa sploh niso zaznale, da so slabe terjatve do manjših družb težava. »Če ocenjujemo banke, potem jim moramo tudi proaktivno predlagati ustrezne rešitve,« pravi Fabijan. Treba je ukrepati takoj, dodaja, in pri tem upoštevati posebnosti MSP, denimo: v nasprotju z velikimi podjetji so pri zunanjih virih financiranja praviloma odvisna le od bank, konverzija terjatev v kapital pa je relativno neučinkovita, saj gre velikokrat za družinska podjetja.
Namenska družba in ...
Banke imajo po Fabijanovih besedah možnost, da slabe terjatve do MSP prenesejo na platformo posebne namenske družbe, narejena pa bodo tudi načela in koraki, kako naj banke hitro ukrepajo pri prestrukturiranju MSP.
Ena od možnosti je prenos slabih terjatev do MSP na platformo posebne namenske družbe (SPV – Special purpose vehicle). »Ena platforma je že narejena. Ena od bank ima zelo dober informacijski sistem, v katerega je veliko vlagala in je neizrabljen. Ta informacijski sistem je zdaj mogoče uporabiti tudi za platformo za posebno namensko družbo, kamor bi državne in zasebne banke lahko prenašale slabe terjatve ali pa jih dajale v upravljanje,« pojasnjuje Fabijan, ki je tudi namestnik vodje medresorske delovne skupine za prestrukturiranje in razdolževanje podjetij. Fabijan o imenu banke ne govori, a znano je, da ima Probanka dober informacijski sistem, ki ga uporablja tudi DUTB.
Po naših neuradnih informacijah ima projekt poleg Banke Slovenije podporo finančnega ministrstva, z njim se je po naših neuradnih informacijah seznanila tudi vlada. Na finančnem ministrstvu so nam na vprašanje o posebni namenski družbi odgovorili, da bodo javnost seznanili, »ko bodo znani izvedbeni koraki in časovni rok ustanovitve takšne morebitne namenske družbe«.
Ta bi terjatve lahko odkupovala ali z denarjem ali z obveznicami, lahko z mezzanin tranšami ali pa bi banka vložila v kapital SPV. To so štiri možnosti, vendar sta zadnji dve običajno bolj zanimivi za razvitejše kapitalske trge, pove Fabijan in dodaja, da bo za donosnost potrebna dovolj velika ekonomija obsega. V SPV je mogoče privabiti tuji kapital; zanimanje investitorjev, ki imajo znanje z upravljanjem slabih terjatev, je veliko.
Nova namenska družba ni konkurenca DUTB, ampak je z njo komplementarna. Prevzela bo slabe terjatve bank do MSP, medtem ko je DUTB osredotočena na upravljanje slabih kreditov večjim družbam, posebna namenska družba pa bi bila usmerjena v upravljanje kreditov malih podjetij, ki so v drugem valu krize začela trpeti zaradi težav velikih družb.
... algoritem za MSP
Banka Slovenije je s sodelovanjem z Združenjem bank v začetku lanskega leta pripravila načela prestrukturiranja za velika podjetja, da bi dosegli hitrejše in učinkovitejše prestrukturiranje, pripravila pa je tudi poseben algoritem, torej korake, ki jih banke zasledujejo pri prestrukturiranju teh podjetij. Do zdaj je dosežen napredek pri prestrukturiranjih 58 velikih družb, ki neposredno zaposlujejo 32.884 zaposlenih. Nekaj podobnega zdaj pripravljajo še za prestrukturiranje MSP. »Avgusta bomo med nekaterimi bančniki, ki se ukvarjajo z MSP, napravili anketo in ugotovili njihove prakse, septembra pa bomo obravnavali nov algoritem,« pove Fabijan.
Po njegovih besedah bodo bankam postavili rok, do kdaj morajo zmanjšati obseg slabih posojil. »Prihodnje leto jih bomo natančno spremljali in nanje pritiskali. S prestrukturiranjem MSP se mudi in ne bomo trpeli izgovorov bank. Te imajo zdaj vse možnosti, da to težavo rešujejo: ali same, ali uporabljajo posebno namensko družbo ali da proaktivno sodelujemo in najdemo hitre rešitve.
Potem se bo videlo, ali so v bankah ustrezni kadri, ki obvladajo bančni posel. Ključno je, da v bankah zelo dobro poznajo delovanje svojih komitentov in tveganost poslovanja z njimi,« poudarja naš sogovornik in dodaja: »Bančni posel ni in v prihodnosti nikakor ne bo preprost, potrebna je izjemna strokovnost kadrov. V javnosti pa je potrebna destigmatizacija bančništva.«
NLB: Večji učinek prestrukturiranj bo še opazen
V NLB poudarjajo, da dajejo velik poudarek aktivnostim za zmanjševanje slabih posojil, kar se med drugim kaže tudi v rasti deleža prestrukturiranih posojil znotraj strukture vseh slabih posojil. Ta se je lani glede na leto prej v matični banki povečal za 15,3 odstotne točke oziroma za 198 milijonov evrov, na ravni skupine pa za 11,3 odstotne točke oziroma 242 milijonov evrov.
Opaznejši učinki prestrukturiranj, izvedenih lani, se bodo pokazali letos, velik del pa prihodnje leto. Skladno z usmeritvami evropskega bančnega regulatorja morajo prestrukturirane terjatve zadržati status slabih posojil še najmanj eno leto po začetku rednega odplačevanja obveznosti komitenta iz prestrukturiranih terjatev.
