Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenski gospodarski stroj letos deluje na izjemno visokih obratih: v prvem četrtletju je zrasel kar za 5,3 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, so izračunali statistiki. To je najvišja rast vse od sredine leta 2008 in spet jo močno poganjajo tudi naložbe.
Bruto investicije, ki so se lani povečale za vsega odstotek, so se v prvem četrtletju letos povečale kar za 10,5 odstotka in so k rasti BDP prispevale kar 2,1 odstotne točke. Tudi slovenski potrošniki so čedalje bolj zagreti za nakupe, potrošnja gospodinjstev se je povečala kar za štiri odstotke, še izhaja iz podatkov državne statistike (Surs). Zelo je letos pregreta tudi menjava s tujino, ki se je povečala skoraj za desetino: uvoz je bil večji za 8,8, izvoz pa za 8,7 odstotka so izračunali na Sursu.
Med dejavniki rasti tako ostaja ključen izvoz, spodbujen z rastjo tujega povpraševanja in vse bolj konkurenčnim položajem slovenskih podjetij na tujih trgih. Razmere se izboljšujejo v predelovalni industrijo in tržnih storitvah, kot so turizem, gostinstvo, promet in informacijsko-komunikacijske dejavnosti, poudarjajo na Umarju.
GZS: Čas za proticiklično politiko
Potrošniki, gospodarstveniki in investitorji so najbolj optimistični v zadnjem desetletju. Ocenjena 5,3-odstotna gospodarska rast v prvem četrtletju je presenetljiva, dinamika rasti je najvišja po drugem četrtletju 2008, ugotavljajo tudi analitiki GZS, ki so pričakovali rast med tremi in štirimi odstotki.
Na zbornici ugotavljajo, da je k visoki rasti veliko prispevala visoka rast potrošnje gospodinjstev, ki se je povečala za štiri odstotke. Več transakcij na nepremičninskem trgu, pospešena obnova voznega parka, obsežne prenove stanovanjskih objektov ter 25 tisoč novih delovnih mest so bili ključni dejavniki, ki so spodbudili potrošnike k večjemu trošenje, pojasnjujejo vzroke potrošniške mrzlice.
Ocenjujejo, da je trenutna gospodarska rast nad potencialno, zato bi država morala voditi voditi proticiklično javnofinančno politiko, z znižanjem ali zadržanjem nominalne porabe za stroške dela in z optimizacijo socialne politike.
Javni dolg je še vedno pri 80 odstotkih BDP, za plačilo obresti namenjamo več kot milijardo evrov, ki bi jih lahko namenili spodbudam novim investitorjem ali davčnim razbremenitvam, še opozarjajo vlado na zbornici in dodajajo, da visoka rast ustvarja pritisk na cene in višanje plač, kar bi lahko zniževalo našo izvozno konkurenčnost. Menijo tudi, da nista vzdržni tudi zdajšnji blizu 10-odstotni rasti rasti izvoza in industrijske proizvodnje.
Gradbeništvo za petino več kot lani
Po tem ko je Slovenija lani imela najnižji obseg gradbeništva v zadnjih dvajsetih letih, ta panoga letos ponovno krepko raste. V letošnjem prvem četrtletju je vrednost gradbenih del zrasla kar za petino glede na enako obdobje lani. »Obeti za letos so boljši. Investira se, dogaja in verjamem, da bo leto 2017 boljše kot lansko,« je dejal predsednik uprave SGP Pomgrada Igor Banič.
Predsednik upravnega odbora GH Holdinga Blaž Miklavčič pa nam je dejal, da letos tako slabo kot lani res ne more biti. Gradbinci so zadovoljni predvsem z investiranjem podjetij, med drugim se obetajo naložbe Magne, Sparovega trgovskega centra, Mercatorjevega logističnega centra. »Letošnje leto je po načrtih. Če se bodo začele oziroma nadaljevale investicije, ki jih država obljublja v ceste in železnice, bomo dosegli planirano realizacijo,« je še rekel Banič.
Podjetja, ki zelo dobro delajo
Aleša Vahčiča z ljubljanske ekonomske fakultete zdajšnja visoka gospodarska rast ne preseneča: »Ko tako zaostajaš za svojim potencialom kot mi, je potem, ko se stvari nekoliko uredijo, relativno lahko dvigniti rast. Tudi konjunktura v Evropi ima pomemben vpliv. Po drugi strani tudi nimamo več nekih velikih makroekonomskih problemov. Državni proračun smo nekako uredili, javni dolg nam zaradi nizkih obrestnih mer ne povzroča več težav. In tu raste ta drugi del ekonomije, podjetja, ki jih nikoli nihče ne omenja, a zelo dobro delajo. Ta podjetja zaposlujejo, ta podjetja rastejo - in to potem to potegne vse to za sabo.«
Na lestvici konkurenčnosti še naprej 43.
Slovenija na svetovni lestvici konkurenčnosti ostaja na 43. mestu, izhaja iz podatkov, ki jih v sodelovanju s švicarskim IMD pripravljajo na Inštitutu za ekonomska raziskovanja in Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V primerjavi z lanskim letom je Slovenija za nekaj mest napredovala pri vladni in poslovni učinkovitosti, nekaj pa jih je izgubila pri gospodarski uspešnosti in infrastrukturi. Naši glavni izzivi ostajajo demografske spremembe, ki narekujejo reformi zdravstva in dolgotrajne oskrbe in pokojninsko reformo. Med nalogami vlade, ki bi povečale privlačnost Slovenije ostajajo še reforma davčnega sistema, izboljšanje poslovnega okolja, privatizacija in prestrukturiranje državnih podjetij, boljši dostop do financ in krepitev tehnološke infrastrukture.
