Tiskane izdaje
Ljubljana – Bitka med lastniki izbrisanih bančnih obveznic in državo se nadaljuje: prvi trdijo, da evropska komisija pred sodiščem EU meni, da izbris ni bil potreben, v Banki Slovenije pa pravijo, da bi bila državna pomoč brez izbrisa nezdružljiva s pravili EU.
Kdo ima torej prav? Za pojasnilo smo se obrnili na primarni vir. »Evropska komisija ne komentira sodnih postopkov, ki potekajo, naše stališče pa ostaja nespremenjeno,« so nam odgovorili na evropski komisiji (EK), ko smo jih zaprosili, da za Delo pojasnijo stališče, ki so ga poslali tudi na sodišče EU v Luksemburgu. Kot še pravijo na EK, so julija 2013 sprejeli nova pravila igre glede državnih pomoči za banke, ki vsebujejo strožje zahteve glede delitve bremena. Namen pravil je, da se v največji možni meri zniža prispevek davkoplačevalcev, gre za t. i. sporočilo o bančništvu iz leta 2013. Nova pravila veljajo za državne pomoči, priglašene komisiji od 1. avgusta 2013 dalje in določajo, da morajo delničarji in imetniki podrejenih obveznic »prispevati toliko, kot je mogoče,« preden so banki dodeljena javna sredstva. »Delitev bremena, kot so ga uporabili slovenski organi, je skladna s temi pravili. Tovrstno prakso so uporabile že številne evropske države,« so nam še sporočili iz komisije.
Izbris, težak kar 600 milijonov
Razlaščeni lastniki podrejenih obveznic s prvopodpisanim Tadejem Kotnikom so pred ustavnim sodiščem zahtevali presojo ustavnosti novele zakona o bančništvu, s katero je bila ustvarjena podlaga za množične izbrise, slovenski ustavni sodniki pa so za mnenje, ali je bilo t. i. sporočilo o bančništvu s 1. avgusta 2013, s katerim ministrstvo za finance in Banka Slovenije utemeljujeta izbris vseh delnic in podrejenih obveznic v šestih slovenskih bankah, pravno zavezujoče, zaprosilo sodišče EU s sedežem v Luksemburgu. V igri je veliko denarja: skupni znesek izbrisanih podrejenih obveznic in hibridnih inštrumentov v šestih slovenskih bankah (NLB, NKBM, Abanka, Banka Celje, Probanka in Factor banka), ki so bile po decembru 2013 deležne obširne dokapitalizacije in pomoči s strani države, znaša približno 600 milijonov evrov (dobrih 1,5 odstotka BDP).
VZMD: komisija je pritrdila nam
Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), ki zastopa razlaščene vlagatelje, tako zdaj navaja, da je evropska komisija v svojem pisnem stališču sodišču EU »izrecno in povsem nedvoumno pritrdila stališču VZMD in izbrisanih vlagateljev slovenskih bank, da njeno sporočilo o bančništvu ni zavezujoč pravni akt« in dodaja, da je »VZMD v imenu izbrisanih vlagateljev že večkrat opozoril na absurdnost zatrjevanja visokih uradnikov ministrstva za finance in Banke Slovenije, češ da je bil izbris vseh podrejenih obveznic bank v Sloveniji neizogiben, saj naj bi ga zapovedovalo sporočilo EK o bančništvu, ki da je zavezujoč pravni akt EU.« VZMD ob tem napovedujejo, da bodo v prihodnjih dneh na sodišču EU vložili tudi predlog, da v zadevi opravi ustno obravnavo.
BS: komisija je pritrdila nam
Nasprotno pa v Banki Slovenije vztrajajo, da »zadnje javne izjave VZMD glede stališča komisije o nezavezujoči naravi sporočila o bančništvu, ki je bilo podlaga za brisanje delnic in podrejenih instrumentov ob sanaciji slovenskih bank, temeljijo na izvlečkih stališča EK in ti izvečki ne dajo celovite informacije o stališču komisije. Ta je v dokumentu, ki ga je posredovala sodišču EU v Luksemburgu, pritrdila dosedanjim stališčem Banke Slovenije, in sicer da bi bila državna pomoč, ki ne bi upoštevala popolnega izbrisa podrejenih instrumentov, zavrnjena. Evropska komisija je v svojem odgovoru za sodišče tudi jasno in večkrat poudarila, da bi bila državna pomoč v primeru slovenskih bank brez popolnega izbrisa podrejenih upnikov nezdružljiva s pravili notranjega trga in bi torej komisija takšne ukrepe zavrnila. Posledično so tako pritrdili tudi razlagi o zavezujočih učinkih sporočila v okoliščinah, v katerih je bila Slovenija,« razlagajo v slovenski centralni banki.
Kmalu odločitev ustavnega sodišča
»Kolikor razumem poročilo evropske komisije, ta trdi, da je pravni okvir, ki omogoča dodeljevanje državne pomoči pravilen in da bi v primeru, če ne bi izbrisali temeljnega kapitala in podrejenih obveznic, ne bila mogoča dodelitev pomoči bankam v težavah,« pravi guverner BS Boštjan Jazbec. »Pričakujem, da bo odločitev sodišča kmalu potrdila pravilnost odločitev, ki smo jih v Sloveniji izvedli leta 2013,« je prepričan guverner, ki hkrati še pričakuje, da »bo odločitev predvsem ustavnega sodišča kmalu znana, predvsem na podlagi izsledkov in zaključnega poročila evropskega sodišča.«
