Bo odstop predsednika Jacoba Zume omogočil okrevanje?

Desetletja se je vlada pod vodstvom Afriškega nacionalnega kongresa, ki je prevzel vodenje države po propadu apartheida, trudila vzpostaviti enakost in izboljšati življenje temnopoltega prebivalstva v Južnoafriški republiki. Mesta so dobivala dostop do elektrike, modernizirala so se naselja, javna naročila so dobivali temnopolti podjetniki. Ti programi so pripomogli k izboljšanju življenjskih razmer in ustvarjanju delovnih mest, vendar so bili hkrati tudi prežeti s korupcijo, ki se je zažrla v vse sloje prebivalstva.

Z odstopom predsednika Jacoba Zume se je obudilo upanje o morebitni spremembi reda. Eni mnogih, ki bodo izgubili svoj vpliv, so tudi bratje Gupta. V Indiji rojena trojica si je s tesnim sodelovanjem s predsednikom Zumo dobesedno »kupila« vpliv pri oblasti, ki se je tako razširil, da so govorili že o ugrabitvi države.

Zumova s korupcijo in škandali okužena vladavina je povzročila stagnacijo južnoafriškega gospodarstva ter povečala brezposelnost in revščino. V državi s 55 milijoni prebivalci ima po podatkih Univerze v Stellenboschu desetina, večinoma belopoltega prebivalstva v lasti devetdeset odstotkov bogastva, medtem ko velika večina nima ničesar. Približno polovica ljudi je revnih, stopnja brezposelnosti se je povečala na 27 odstotkov, v predelih, kamor so v času apartheida na silo preseljevali temnopolte prebivalce, pa je brez dela tudi dve tretjini ljudi. Po podatkih Svetovne banke gospodarstvo raste počasi, leta 2016 je bil bruto domači proizvod enak tistemu iz leta 2009. Za letošnje leto je napovedana rast okoli 1,1 odstotka, s čimer bo Južna Afrika eno najšibkejših gospodarstev na svetu kljub globalnemu napredku.

Južnoafriška republika veliko upanja vlaga v novega predsednika Cyrila Ramaphoso. Ta se bo moral spopasti s težkimi izzivi, kako spodbuditi gospodarsko rast po letih stagnacije, državi povrniti bogastvo ter zajeziti korupcijo.

V svojem nagovoru je predsednik Ramaphosa navedel, da so njegove prednostne naloge ustvariti nova delovna mesta, predvsem za mlade, reformirati državni zdravstveni sistem ter temnopoltim prebivalcem vrniti zemljo, katera jim je bila vzeta v času apartheida. Ob enem mora za uspešno delovanje gospodarstva zmanjšati proračunski primanjkljaj, urediti javni dolg ter oživeti finančno podhranjena podjetja v državni rasti.

Novi predsednik največji potencial za rast in nova delovna mesta vidi v rudarstvu, za katerega pravi, da gre za »vzhajajočo industrijo«. Rudarska industrija je leta 2016 predstavljala 7,7 odstotka celotnega južnoafriškega gospodarstva ter 25 odstotkov izvoza in je eden glavnih zaposlovalcev v državi.

S koncem vladavine Zume so se povečala tudi pričakovanja tujih vlagateljev o obetih Južnoafriške republike. Državna valuta rand je postala ena najdonosnejših v zadnjih mesecih, prav tako se je vrnilo zaupanje vlagateljev v državne obveznice, katerih donosnost je padla na najnižjo raven v zadnjih dveh letih in v delnice podjetij na borzi v Johannesburgu.

Kljub menjavi oblasti pa še ne pomeni, da bodo kapitalski trgi nadaljevali mirno pot navzgor. Padec oblasti je bil že upoštevan v ceni, naslednik Ramaphosa pa ima pred seboj težko nalogo pri reorganizaciji dotrajanega gospodarstva.