Bodo lastnike podrejenih obveznic grške banke delno poplačali?

Ljubljana – Vlagatelje in delničarje, ki so ob zadnji sanaciji slovenskih bank izgubili prihranke, je te dni vznemirila novica, da v eni od grških bank lastniki podrejenih obveznic in delnic ne bodo ostali povsem praznih rok kot pri nas. A kot kaže, odločitev o tem še ni dokončna.

Grška banka Piraeus Bank, ki je v preteklosti že večkrat prejela državno pomoč, je sredi oktobra lastnike treh podrejenih in hibridnih finančnih instrumentov obvestila, da želi z delnim izbrisom teh obveznic oziroma njihovo spremembo v delnice izboljšati kapitalsko ustreznost banke. Lastnikom teh obveznic, ki jih je skupaj za približno 600 milijonov evrov, je tako ponudila bodisi pretvorbo v delnice banke bodisi njihov diskontirani odkup: pri obveznicah z dospetjem do leta 2017 bi imetniki dobili 34 odstotkov nominalne vrednosti, pri obveznicah brez dospetja in tistih do leta 2016 pa po devet odstotkov nominalne vrednosti. Vlagatelji morajo odločitev o tej zamenjavi sprejeti do 4. novembra.

Pod drobnogledom so štiri banke

Vendar odločitev o tem, kolikšen bo v resnici izbris teh finančnih instrumentov, še ni dokončna, na kar v objavljenem dokumentu opozarja tudi sama Piraeus Bank. Kot navajajo, se lahko zgodi, da bo ob zahtevani državni pomoči banki delitev bremen terjala popoln izbris ali dodatne ukrepe. Enotni nadzorni mehanizem Evropske centralne banke (ECB) namreč pravkar pregleduje bilance štirih grških bank – poleg Piraeus Bank še Nacionalno banko Grčije, Eurobank Ergasias in Alpha Bank –, na podlagi tega pa bo določila zahtevano kapitalsko ustreznost. Po nekaterih napovedih naj bi bili rezultati znani v soboto. Po poročanju Reutersa pa naj bi za dokapitalizacijo potrebovali manj kot 20 milijard evrov, vendar v ECB te informacije ne komentirajo.

Dokapitalizacija morda še letos

Grška vlada si prizadeva, da bi dokapitalizacijo bank izpeljali še letos oziroma pred 1. januarjem, ko bodo začela veljati strožja evropska pravila, ki bodo pri sanaciji terjala tudi soudeležbo nezavarovanih depozitov. A že po sedanjih pravilih bodo morali del bremena nositi tudi delničarji in lastniki podrejenega kapitala.

Zgodba grške banke je pomembna za lastnike izbrisanih podrejenih obveznic slovenskih podržavljenih bank. Ti so z izbrisi v letih 2013 in 2014 skupaj izgubili za 600 milijonov evrov in zdaj pravico terjajo na ustavnem sodišču.

V Banki Slovenije zgodbe z banko Piraeus ne komentirajo, ker da še ni dobila državne pomoči. Na ministrstvu za finance pa s konkretnim primerom niso seznanjeni. Kot pravijo, pa po zadnji bančni komunikaciji odpis podrejenih obveznosti ni potreben v celoti, če kapitalsko ustreznost dosežejo že na podlagi delnega odpisa. Podrejene obveznice so sicer še pred dokapitalizacijo z diskontom odkupovale tudi nekatere naše banke, na primer NKBM.