Tiskane izdaje
Ljubljana – Medtem ko na dan prihajajo sumi o nezakonitostih pri vpisih dokapitalizacij saniranih bank, se bo ustavno sodišče danes spet ukvarjalo z razlastitvami v NLB.
Nekdanji delničar banke Franci Perčič in drugi (med njimi tudi lastnik podrejenih obveznic Tadej Kotnik) so na ustavno sodišče vložili ustavno pritožbo proti sklepu višjega sodišča o dokapitalizaciji NLB.
To so storili, ker je Višje sodišče v Ljubljani novembra lani zavrnilo pritožbo, ki so jo trije razlaščenci Nove Ljubljanske banke (NLB) zaradi očitanih nepravilnosti pri postopku vložili zoper sklep o vpisu sprememb statuta in 1,5-milijardne dokapitalizacije NLB v sodni register.
Razloga za zavrnitev nam na višjem sodišču niso navedli, po naših informacijah pa so presodili, da pritožniki nimajo pravnega interesa. To pomeni, da o samem vpisu sodišče ni vsebinsko odločalo. To je nenavadno zato, ker je to isto višje sodišče enemu od pritožnikov pravni interes v tej isti zadevi v prvi obravnavi leta 2014 že priznalo in na podlagi tega celo ugodilo njegovi pritožbi.
V Delu smo že avgusta 2014 razkrili, da se je nekdanji delničar NLB Franci Perčič pritožil na vpis sklepa o povečanju kapitala in sprememb statuta NLB, ki ga je v okviru ukrepov za sanacijo bank sprejela Banka Slovenije na podlagi odločb o izrednih ukrepih.
Trdil je, da vpis v sodni register ni izvedel potrebnega predhodnega znižanja osnovnega kapitala banke na nič, kar naj bi bil temelj za izbris delničarjev, poleg tega pa, da Banka Slovenije ni predložila vseh listin, potrebnih za ta vpis.
Interes je, interesa ni
Višje sodišče je presodilo, da ima pravni interes za pritožbo in je njegovi pritožbi ugodilo. A prvostopenjsko sodišče je sklep le nekaj dni zatem ponovno vpisalo, čeprav je popravilo le sklep o spremembi kapitala, ne pa tudi drugih napak. Zato so se Perčič in še dva druga razlaščenca (eden je Tadej Kotnik) na sklep ponovno pritožili.
Višje sodišče je nato postopek prekinilo. Na ustavno sodišče je namreč vložilo zahtevo za oceno ustavnosti spornih členov zakona o bančništvu, a ustavni sodniki so njihovo zahtevo zavrnili, saj so menili, da lahko višje sodišče tudi brez tega presodi, ali so izpolnjeni pogoji za vpis sprememb glede NLB v sodni register.
Višje sodišče je kljub temu z odločitvijo čakalo na odločbo ustavnega sodišča o spornih členih bančnega zakona. Novembra lani je nato zavrnilo pritožbo treh razlaščencev NLB zoper sklep o vpisu sprememb statuta in dokapitalizacije NLB v sodni register.
Razloga nam na višjem sodišču niso navedli, po naših informacijah pa presodili, da pritožniki nimajo pravnega interesa, kar pomeni, da o samem vpisu ni več vsebinsko odločalo. To je seveda nenavadno, saj je to isto višje sodišče enemu od pritožnikov pravni interes v tej isti zadevi v prvi obravnavi že priznalo, ker je šlo za poseg v njegova korporacijska upravičenja, in na podlagi tega celo ugodilo njegovi pritožbi.
Sklicevanje na ustavno sodišče
V zavrnitvi pravnega interesa pritožnikov pa se po dosegljivih informacijah sodišče sklicuje prav na odločbo ustavnega sodišča, in sicer, da je bil ukrep izbrisa nepovraten in še, da že opravljenih in v sodni register vpisanih sprememb osnovnega kapitala bank ni mogoče izničiti, kakor da jih ne bi bilo.
In ker ustavno sodišče same razlastitve ni ocenilo kot neustavne, je višje sodišče sklenilo, da si pritožniki svojega pravnega položaja v postopku ne morejo izboljšati in zato nimajo pravnega interesa. Pri tem je zanimivo, da pa je ustavno sodišče v postopku presoje zakona o bančništvu razlaščencem priznalo pravni interes.
Perčič odločitve višjega sodišča ni hotel komentirati, povedal je le, da zadeva še ni končana. Kotnik pa nam je potrdil, da je tudi on vložil pritožbo na ustavno sodišče.
V Banki Slovenije so že avgusta 2014 odgovorili, da je registrsko sodišče z novim vpisom že odpravilo pomanjkljivosti in da kakršna koli nadaljnja uskladitev podatkov ni ne potrebna ne dopustna ne utemeljena. Dodali so, da odločba o izrednem ukrepu nima narave skupščinskega sklepa, zato da se učinki odločbe ne presojajo po splošnih pravilih glede zmanjšanja osnovnega kapitala.
Napaka tudi pri Abanki
NLB pa ni bila edina banka, kjer je vpisih v sodni register prihajalo do nenavadnih praks. Tudi pri Abanki je bil vpisan je le sklep o povečanju osnovnega kapitala, ne pa tudi predhodno zmanjšanje prejšnjega, a se na to ni nihče pritožil, zato je vpis veljaven.
Pri NKBM pa je bilo že prvotno pravilno predlagano zmanjšanje osnovnega kapitala na nič. Iz sodne odredbe za preiskavo, ki smo jo nedavno razkrili tudi v Delu, izhaja, da je Banka Slovenije z vpisi menda neobičajno hitela, poleg tega pa zahtevala, da listine, ki so podlaga za vpis, ne bi bile javno objavljene.
