Ljubljana – Danes so se delnice v Evropi in Aziji podražile, saj se je nadaljeval optimizem v povezavi z rastjo na Wall Streetu dan prej in signalom iz ameriške centralne banke Fed, da utegne nekoliko odložiti povišanje obrestnih mer, prej pričakovano za september. Navzgor so se odbile tudi nafta in druge surovine.
Frankfurtski indeks DAX je do sredine trgovanja zrasel najbolj, za 3,27 odstotka, pariški CAC-40 se je povišal za 3,08 odstotka, londonski FTSE-100 pa za 2,31 odstotka. Zrasli so tudi indeksi v Aziji – kitajski Shanghai Composite se je povišal za 5,34 odstotka in nekoliko ublažil padec iz prve polovice tedna, ko je izgubil skoraj dvajset odstotkov. Tokijski Nikkei je zrasel za 1,08 odstotka. Borza v New Yorku pa je trgovanje v sredo končala s 3,95 odstotka višjo vrednostjo Dow Jonesa.
K umiritvi razpoloženja med vlagatelji je pripomoglo več dejavnikov. Kitajska centralna banka je v ponedeljek z znižanjem obrestne mere in obljubo dodatnega »kvantitativnega sproščanja« poskušala zagotoviti več povpraševanja za domači trg. Na Zahodu je prevladal pogled, da je znižanje borznih cen »razkrilo« tudi mnoge dobre nakupne priložnosti, se pravi delnice, ki lahko pričakujejo rast.
Glavni katalizator vzpona na borzah pa je bila ocena Williama Dudleyja, šefa newyorške članice ameriškega sistema Federal Reserve, da so pretresi na Kitajskem zmanjšali moč argumentom, ki so še pred nekaj tedni govorili za to, da bi morala ameriška centralna banka v kratkem začeti zviševati svojo obrestno mero. Ta je že nekaj let rekordno nizka, saj je Fed tako spodbujal začetek gospodarskega okrevanja, »stranska posledica« te politike pa je bila tudi visoka rast tečajev na borzah. »Upočasnitev na Kitajskem bi lahko vodila k počasnejši svetovni rasti in zmanjšanemu povpraševanju po ameriških izdelkih. Kaj se bo zgodilo, je negotovo,« je povedal Dudley.
Umiritev razmer je koristila tudi nafti, ki se je dvignila nad najnižje vrednosti v šestih letih in pol, dosežene v začetku tedna. Severnomorski brent za dobavo čez mesec dni je v četrtek v Evropi stal 44,80 dolarja, ameriška nafta WTI pa 40,10 dolarja za sod.