Tiskane izdaje
Ljubljana - »Mediji in mednarodni vlagatelji so polno zaposleni s špekuliranjem, katera izmed članic evro območja bo naslednja 'potonila'. Presenečena sem, da so Slovenijo uvrstili na njihove sezname,« je zapisala predsednica vlade Alenka Bratušek za časnik The Wall Street Journal.
Bratuškova je še enkrat ponovila, da Slovenija ni Ciper. »Nismo davčna oaza za svetovne milijarderje, niti naš bančni sistem ne predstavlja večine našega BDP. Slovenija ima raznoliko, izvozno usmerjeno gospodarstvo. Imamo nižjo brezposelnost kot je evropsko povprečje in podjetništvo, ki se je sposobno razširiti na mednarodne trge,« je še zapisala Bratuškova.
V Sloveniji ni vse rožnato, je priznala Bratuškova in opomnila, da to velja za celotno Evropo. »Pričakovana je nizka rast, ampak tako Evropa, kot še posebej Slovenija, sta se zavezali k številnim reformam v javnem in zasebnem sektorju. Znižujemo svoj dolg, zmanjšujemo javnofinančne izdatke, primanjkljaj, in kar je najbolj pomembno, izvajamo reformo bančnega sistema. Jutri bomo želi sadove tega, kar sejemo danes. Verjamem v močno in uspešno Evropo,« je dodala.
Bratuškova je v časniku pojasnila, da je njena vlada na oblasti manj kot mesec dni, in da so v času, ko so bili v opoziciji, zagovarjali predvsem reformo pokojninskega sistema in trga dela.
Pojasnila je, da je prioriteta njene vlade, da reši bančni sistem, saj je zdrav bančni sistem ključen za gospodarsko rast. Dodala je, da bo njena vlada vzpostavila t. i. slabo banko do poletja, kar bo po njenem prepričanju pripomoglo k zaupanju mednarodnega bančnega sistema v slovenski bančni sistem. »Slovenske banke si bodo tako lahko izposojale denar na mednarodnih trgih in ponovno kreditirale podjetja po konkurenčnih obrestnih merah. Želim, da bi bila rast slovenskega gospodarstva vzdržna.«
Zapisala je tudi, da Slovenci nimamo dolgo tradicijo, da bi se zadolževali preko naših meja. Dodala je, da povprečno slovensko gospodinjstvo privarčuje več kot potroši, poleg tega je večina prebivalstva lastnica nepremičnin, v katerih biva.
Obregnila se je tudi ob privatizacijo. Vlada namreč želi zmanjšati neposredno udeležbo v gospodarstvu. Država bo tako prodala svoje najboljše naložbe najboljšemu ponudniku ali strateškemu parnerju, ki bi lahko dodal dodano vrednost. Premoženje, ki je v stečaju ali zadolženo, bo prešlo pod začasno upravljanje vlade, in bo pred prodajo sanirano. Pri tem upa na podobne ali boljše rezultate, kot so jih dosegle druge evropske vlade, ki so rešile velika podjetja.
