Tiskane izdaje
Ob tem je premierka izpostavila, da je Irska, ki je pravkar izstopila iz programa pomoči, včeraj še enkrat povedala, kako je trojka, ki je prišla v njeno državo, prinesla 300 zahtev, ki jih je bilo treba izpolniti, preden so tranše denarja prišle v državo. »Tako da tista pot je zelo zelo trnova,« je opozorila.
O širitvi EU in Ukrajini
Sicer pa je Bratuškova med današnjimi temami izpostavila migracije in širitev. »Vesela sem, da smo s Srbijo uspeli priti tako daleč, da bodo lahko začeli pogovore o vstopanju v našo družino, v EU,« je poudarila. »V tej luči bom izrazila upanje, da bomo v naši regiji to nadaljevali in mogoče nekatere države še malo bolj aktivno 'prisilili' k hitrejšemu odzivanju na določene stvari,« je dodala.
Vrh bo danes potrdil letne širitvene sklepe, ki so jih v torek sprejeli ministri. Najpomembnejši novici sta, da bo Srbija 21. januarja začela pristopna pogajanja z unijo, Albanija pa bo morala še počakati na status kandidatke, predvidoma do junija.
V ospredju današnje razprave bo sicer Ukrajina, ki se namesto k uniji obrača k Rusiji. Največja vzhodna soseda je novembra z zavrnitvijo podpisa sporazuma o krepitvi vezi z unijo sprožila plaz očitkov na račun evropske diplomacije in zadala močan udarec partnerstvu članic unije s šestimi vzhodnimi sosedami.
Voditelji naj bi v sklepih izpostavili, da so pripravljeni podpisati sporazum z Ukrajino, ko bo Kijev nared za ta korak. Poleg tega naj bi izrazili solidarnost z Ukrajinci, ki so v minulih tednih množično protestirali proti zavrnitvi podpisa z unijo.
Naša evropska vrata so za Ukrajino še vedno odprta, bodo pa tam predvsem državljani skupaj s politiko morali najti odgovore na določena vprašanja in se odločiti, kam gredo in kakšna je njihova smer, je zaplet z Ukrajino danes ob prihodu komentirala Bratuškova.
Dogovor o nujnih reformah do oktobra 2014
Prvi dan zasedanja so se sicer voditelji zavezali, da bodo dogovor o reformnih zavezah v zameno za finančne spodbude, s čimer želijo zagotoviti izvajanje nujnih reform, dosegli do oktobra 2014.
Namen teh reformnih partnerstev je okrepiti nacionalno lastništvo reform. Ob umirjanju dolžniške krize namreč unija opozarja, da se je nujno osredotočiti na izvajanje strukturnih reform.
Sprva so se te zaveze imenovale pogodbe, zdaj so jih preimenovali v partnerstva. Z besedo »partnerstvo« izražamo dejstvo, da sta za tango potrebna dva, v Bruslju pojasnjujejo semantični premik. To ni kakšno novo orodje prisile, izhodišče za ta partnerstva bodo nacionalni reformni načrti, še dodajajo.
Slovenija se po besedah predsednice vlade zavzema za to, da bi bila ta reformna partnerstva zavezujoča. »Včeraj smo ocenili, da je to dobro, seveda pa je treba pred končnim dogovorom še rešiti tehnična vprašanja, predvsem kaj in v kakšnem obsegu bodo zaveze posamezne države,« je pojasnila Bratuškova.
Reformna partnerstva pomenijo krepitev ekonomske unije, ki je eden štirih prednostnih nalog pri odpravljanju razpok v Ekonomski in monetarni uniji, ki jih je osvetlila kriza. Preostale tri so bančna unija, fiskalna unija in krepitev politične unije.
