Javno naročanje brez revolucionarnih sprememb sistema

Ljubljana – Med ključnimi napovedanimi spremembami pravnega varstva v postopkih javnega naročanja so spremenjeni način imenovanja članov državne revizijske komisije (DKOM) in postopkov odločanja, informatizacija in višina taks. Ni pa predvidena uvedba pritožbe nad odločitvami DKOM.

V Sloveniji nad zakonitostjo javnih naročil, v katerih se na leto porabi štiri milijarde evrov oziroma približno desetina slovenskega BDP, bedi državna revizijska komisija. Iz gospodarstva je zaradi njenega dela večkrat mogoče slišati pripombe. Največkrat se kot problematični navajajo dokončnost odločitev DKOM, njena neenotna praksa, trajanje postopkov pravnega varstva in neučinkovitost pravnih sredstev, kažejo rezultati analize, ki so predstavljeni v predlogu sprememb zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja.

Ta ne uvaja sodnega varstva proti odločitvam DKOM, ki sta ga v javni obravnavi zahtevali Lekarniška zbornica Slovenije in Trgovinska zbornica Slovenije. V tej so prepričani, da se postopek javnega naročila z določitvijo kratkih rokov za vložitev pritožbe, denimo na specializirani oddelek vrhovnega sodišča, ne bi bistveno podaljšal.

Tudi Igor Banič, predsednik uprave SGP Pomgrad, ocenjuje, da bi bilo dobro imeti drugostopenjsko odločanje nad odločitvami DKOM. Sicer pa še pravi: »Za veliko težav v gradbeništvu je kriva zmeda na področju pravnega varstva. Vse prevečkrat se izgovarjamo na procesne napake, ne ukvarjamo pa se z vsebino.«

Ministrstvo za javno upravo (MJU) je pripravilo predlog novele zakona, ki ureja pravno varstvo v javnem naročanju. Tega mora potrditi še vlada. Katere so ključne spremembe?

E-poslovanje

Ena od novosti je prehod na elektronsko poslovanje, s čimer se po mnenju MJU poveča učinkovitost javnega naročanja, saj se znižajo stroški postopka in skrajša čas odločanja DKOM, predvidoma za vsaj 15 delovnih dni. Vzpostavljen bo portal eRevizija, ki bo skupaj s portalom javnih naročil omogočal elektronsko izmenjavo dokumentov in informacij med deležniki, denimo naročnikom, ponudniki in državno revizijsko komisijo.

Ustna obravnava

Skladno s predlogom zakona lahko ustno obravnavo zahteva vlagatelj zahtevka za revizijo ali naročnik, DKOM pa jo lahko uvede tudi na lastno pobudo, da se pravilno in popolno ugotovi dejansko stanje. S tem se odločanje državne revizijske komisije še dodatno približuje odločanju sodišč, kar je tudi ena od zahtev evropske direktive, piše v obrazložitvi zakona.

Da so ustne obravnave udeleženih nujne za razumevanje vsebine spora, meni tudi nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Po veljavni zakonodaji je to mogoče le na podlagi listin.

Občna seja

Predlog spremembe zakona ureja občno sejo DKOM, ki se skliče za obravnavo vprašanj, pomembnih za enotno uporabo zakonov in prakso DKOM. Stališča občne seje morajo biti javno objavljena, s tem institutom pa se po mnenju MJU povečuje preglednost in enotnost razlage zakonov s področja javnega naročanja.

Imenovanje članov DKOM

Med predlogi je tudi uvedba novega načina imenovanja predsednika in članov sveta DKOM, ki bo enak kot za informacijskega pooblaščenca, varuha človekovih pravic, predsednika protikorupcijske komisije, predsednika računskega sodišča … Po novem bo kandidate predlagal predsednik republike državnemu zboru, medtem ko zdaj člane DKOM imenujejo poslanci brez predloga predsednika. S tem se po mnenju MJU zagotavlja večja preglednost imenovanja članov DKOM.

Uvaja se tudi dodatni pogoj za člane DKOM, in sicer da v zadnjih treh letih pred objavo razpisa niso bili člani organa politične stranke.

Po Šoltesovem mnenju so pogoji glede izkušenj in izobrazbe za člane sveta še vedno zelo ohlapni.

Takse

Takse za zahtevke za revizijo zoper povabilo k oddaji ponudbe oziroma razpisno dokumentacijo za javna naročila gradenj bodo nižje, za javna naročila blaga in storitev pa višje. Po veljavni ureditvi znaša taksa za zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, za naročanje blaga ali storitev 1500 evrov in 2500 evrov za naročanje gradenj, če gre za naročilo majhne vrednosti ali zbiranje ponudb po predhodni objavi. Po novem bo taksa za taka naročila 2000 evrov. Če pa gre za odprti postopek ali druge vrste postopka javnega naročanja, znaša taksa za naročanje blaga in storitev 3500 evrov, za gradnje pa 7000 evrov. Po novem predlogu znaša tako za blago in storitve kot tudi za gradnje 4000 evrov.

Za znižanje taks si prizadevajo na obrtno-podjetniški zbornici, saj da so te prevelik strošek za ponudnike, predvsem manjša podjetja.