Tiskane izdaje
Po spomladanski gospodarski napovedi evropske komisije bo Slovenija letos imela 1,7-odstotno, prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast. V jesenski napovedi je torej Bruselj obete za Slovenijo občutno izboljšal.
Komisija torej napoveduje Sloveniji krepko rast, ki jo bosta poganjala krepitev izvoza in potrošnje kljub krčenju javnih vlaganj. V prihodnjih dveh letih se pričakuje nadaljnji premik z zunanjega povpraševanja na domače.
Primerljivo z oceno Umarja
Bruseljska ocena je primerljiva s septembrsko napovedjo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), po kateri bi Slovenija letos imela 2,3-odstotno rast. Za prihodnje leto sicer Umar Sloveniji napoveduje še krepkejšo, 2,9-odstotno rast.
Komisija Sloveniji napoveduje tudi nadaljnje izboljšanje razmer na trgu dela in javnih financ.
Napovedi v povezavi z javnofinančnim primanjkljajem ostajajo podobne kot maja. Letos naj bi slovenski primanjkljaj znašal 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto dva odstotka, leta 2018 pa 1,5 odstotka.
Primanjkljaj tako ostaja znatno pod tremi odstotki BDP, kar kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila. Bruselj je spomladi tudi ustavil postopek proti Sloveniji zaradi presežnega primanjkljaja.
Še vedno pa jo opozarja na fiskalni napor, pri čemer Slovenija že vseskozi izraža pomisleke glede uporabljene metodologije za izračunavanje fiskalnega napora. Ta teden je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman v Bruslju znova opozorila na to.
Komisija v poglavju o Sloveniji ob pričakovanjih glede zniževanja primanjkljaja izpostavlja rast stroškov za plače javnih uslužbencev po sprostitvi številnih konsolidacijskih ukrepov. Kot glavno tveganje za javne finance pa navaja negotovost glede fiskalnih posledic dejavnosti Družbe za upravljanje terjatev bank in izdatkov, povezanih z migracijami.
