Tiskane izdaje
Evropska komisija je začela poglobljeno preiskavo, da bi ocenila, ali novi ukrepi, ki jih predlagajo slovenski organi glede prestrukturiranja Nove Ljubljanske banke (NLB), zadovoljivo nadomeščajo odložitev prodaje banke na obdobje po koncu leta 2017.
Kot opozarjajo v uradnem sporočilu evropske komisije, je delna prodaja delnic Slovenije v NLB ključna zaveza za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja NLB, na podlagi katere je komisija decembra 2013 lahko odobrila znatno državno pomoč NLB v višini do 2,32 milijarde evrov.
Komisarka za konkurenco Margrethe Vestager: »Poskrbeti moramo, da bo NLB, ki je prejela znatno državno pomoč, dolgoročno sposobna preživeti, in sicer tudi zaradi slovenskih davkoplačevalcev.«
Ponavljajo, da Slovenija ni izvedla prodaje prve tranše svojih delnic v NLB do konca leta 2017. Prav tako ni imenovala skrbnika, da bi tako izpolnila alternativno zavezo o odprodaji njenih balkanskih hčerinskih družb. Glede na to, da Slovenija ni izpolnila svojih zavez, državna pomoč NLB iz leta 2013 po mnenju Bruslja ni bila izvedena zakonito. Komisija poleg tega dvomi, da se alternativni ukrepi, ki jih je decembra 2017 predlagala Slovenija, lahko štejejo za enakovredne prvotni zavezi Slovenije.
Zaradi navedenega je danes začela poglobljeno preiskavo. Slovenski organi in druge zainteresirane tretje osebe imajo tako možnost, da predložijo pripombe na predhodno mnenje komisije, ne da bi to vplivalo na izid preiskave.
Komisija dvomi o predlogu Slovenije
Evropska komisarka Margrethe Vestager, ki je pristojna za politiko konkurence, je dejala: »Slovenija je predlagala spremembe svoje zaveze o prodaji 75 odstotkov svojih delnic v NLB in je zamudila rok iz obstoječe zaveze. Države članice so dolžne izpolnjevati svoje zaveze. Na tej stopnji komisija dvomi, da je novi predlog Slovenije enakovreden prvotni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo. Poskrbeti moramo, da bo NLB, ki je prejela znatno državno pomoč, dolgoročno sposobna preživeti, in sicer tudi zaradi slovenskih davkoplačevalcev. Pri tem moramo zagotoviti enako obravnavo vseh držav EU. V obdobju te preiskave bomo še naprej konstruktivno sodelovali s slovenskimi organi.«
Slovenski organi so 21. decembra 2017 uradno obvestili komisijo o novem svežnju zavez, ki naj bi nadomestile obstoječo zavezo o prodaji 75 odstotkov delnic države v NLB. Predlog predvideva precejšnje podaljšanje roka prodaje. V predlogu je zapisano še, da se imenuje neodvisen skrbnik, ki bi do dokončanja prodaje izvrševal delničarske pravice države. Slovenija tudi predlaga, da se vse druge obstoječe zaveze prenehajo uporabljati 31. decembra 2017.
Opozarjajo, da komisija lahko spremembe obstoječih zavez, ki jih dajo države članice in banke, ki prejmejo pomoč, in so bile dane za pridobitev odobritve pomoči za prestrukturiranje (kot je sprememba, na podlagi katere je komisija sprejela odločitev leta 2013), sprejme le, če se nove zaveze lahko štejejo za enakovredne prvotnim zavezam. Zlasti da morajo novi ukrepi zagotoviti sposobnost preživetja NLB prav toliko kot prvotne zaveze in obravnavati morebitno dodatno izkrivljanje konkurence.
Na tej stopnji komisija dvomi, da se novi predlog Slovenije lahko šteje za enakovrednega njeni prvotni zavezi. Dvomi tudi, da imenovanje neodvisnega skrbnika lahko zagotovi sposobnost preživetja NLB prav toliko kot sprememba lastništva. Ta bi banki omogočila, da bi lahko na vseh ravneh delovala izključno z namenom doseganja tržnih ciljev, ne da bi krmarila med nasprotujočimi si kratkoročnimi ali dolgoročnimi političnimi cilji.
Opozarjajo, da so bila prav vprašanja korporativnega upravljanja NLB eden glavnih dejavnikov, ki so privedli do preteklih finančnih težav in potrebe po državni pomoči. V tem okviru so se predhodni ukrepi korporativnega upravljanja izkazali za razmeroma neučinkovite. Poleg tega Slovenija 1. januarja 2018 ni mogla imenovati skrbnika, in sicer zlasti zato, ker je izbirni postopek zamuden in bodo zanj neizogibno potrebne regulativne odobritve. To pomeni, da bo nastala časovna vrzel, med katero banka ne bo niti pravočasno delno prodana skladno z zavezo Slovenije niti pod nadzorom skrbnika.
Predolgo obdobje prestrukturiranja?
Predhodna ocena komisije kaže, da dodatna zamuda pri prodaji neupravičeno podaljšuje obdobje prestrukturiranja NLB. Za zagotovitev skladnosti s pravili EU o državni pomoči in enake obravnave vseh držav EU obdobje prestrukturiranja, v katerem se zagotovi sposobnost preživetja banke, ne bi smelo biti daljše, kot je potrebno. Komisija tudi meni, da bi bilo treba glede na to, da je nastala nadaljnja zamuda pri prodaji NLB, podaljšati tudi nekatere druge zaveze, zlasti tiste, ki so povezane z obdobjem prestrukturiranja. Med temi je na primer zaveza banke, da odobri posojila le, če lahko v zvezi z njim pričakuje minimalno donosnost lastniškega kapitala. S tem bi pomagali zagotoviti sposobnost preživetja banke in odpravili morebitno dodatno izkrivljanje konkurence, ki bi nastalo zaradi zamude.
Komisija tudi dvomi, da novi predlog zavez glede državne pomoči dovolj izravnava to zamudo v procesu prestrukturiranja, in bo nadalje preiskala, ali so potrebni dodatni ukrepi glede ravnanja in zavezujoči strukturni ukrepi, da bi se nove zaveze lahko štele za enakovredne prvotnim.
Začetek poglobljene preiskave daje možnost organom Republike Slovenije in drugim zainteresiranim tretjim osebam, da predložijo pripombe na predhodno mnenje komisije. Začetek te preiskave ne vpliva na njen izid. Komisija bo pred sprejetjem končne odločitve skrbno pregledala prejete odgovore.
Ministrstvo za finance: preiskava ne sme prejudicirati izida
»Za Slovenijo je v tem trenutku pomembno predvsem dvoje, da sprožitev poglobljene preiskave ne prejudicira njenega izida in, da se z danes prejetim odgovorom komisije odpirajo nove priložnosti, da se v konstruktivnem dialogu najde ustrezna rešitev,« so sporočili z ministrstva za finance po prejetju odgovora evropske komisije na slovenski predlog za spremembo zavez glede Nove Ljubljanske banke.
Na ministrstvu pravijo, da bodo natančno preučili odgovor, predvsem v delu, ko se evropska komisija opredeljuje glede zadostnosti slovenskih predlogov. Napovedujejo, da bodo v najkrajšem možnem času o vsebini odgovora poročali vladi, »kjer bo treba tudi zelo hitro sprejeti usmeritve za nadaljnje pogovore z Evropsko komisijo. S temi usmeritvami nameravamo v naslednjih tednih voditi zelo intenziven dialog z Evropsko komisijo s ciljem, da bo uradni odgovor Slovenije, ki ga je potrebno pripraviti v mesecu dni, v čim večji meri naslovil dvome, ki jih izraža Evropska komisija in da bo postopek preiskave prekinjen.«
Kar zadeva izravnalne ukrepe Slovenija še naprej pričakuje, da se bodo pogovori s komisijo osredotočili predvsem na nabor tistih morebitnih ukrepov, ki so usmerjeni k zagotavljanju vzdržnosti uspešnega poslovanja banke in ne tistih, ki naslavljajo morebitno izkrivljanje konkurence. Glede upravljavskega zaupnika pa na ministrstvu poudarjajo, da gre za institut, ki ga je Slovenija predlagala v okviru uradne prošnje za spremembo zavez in je sestavni del uradnega predloga. Dokler Slovenija nima odziva na ta predlog, tudi s postopkom njegovega imenovanja ne bo začela.
Sicer pa ključni cilji vlade tudi v nadaljevanju pogovorov s komisijo ostajajo ohranitev kontrolnega deleža v Novi Ljubljanski banki v višini 25 odstotkov in ene delnice, izvedba privatizacije po tržnih pogojih, ki bodo omogočili maksimalno povrnitev davkoplačevalskih sredstev, leta 2013 vloženih v sanacijo banke, in ohranitev banke kot pomembne regionalne finančne institucije, še pravijo na MF.
