Tiskane izdaje
Bruselj - Slovenija je že od maja v postopku ugotavljanja kršitev zakonodaje EU, povezanem s kriminalistično preiskavo v Banki Sloveniji 6. julija 2016.
Evropska komisija, na katero se je takoj po preiskavi s pismom predsedniku Jean-Claudu Junckerju obrnil predsednik ECB Mario Draghi, je že decembra poskusila neuradno razjasniti položaj. Zaprosila je za pojasnila o dejstvih in o tem, kako so slovenski organi ohranili nedotakljivost arhivov ECB.
Ker z odgovori slovenske strani ni bila zadovoljna, je 5. maja letos z uradnim opominom sprožila prvo fazo postopka ugotavljanja kršitev prava EU, Slovenija je odgovorila na opomin konec junija, a evropska komisija se o nadaljnjih ukrepih še ni odločila. »Postopek ostaja odprt. Prejeli smo odgovor in ostajamo v stiku s slovensko oblastjo,« so povedali.
V postopku se ugotavlja, ali je Slovenija s preiskavo kršila nedotakljivost arhivov, ki jo zahteva 7. protokol k pogodbi o delovanju EU, in dolžnost lojalnega sodelovanja.
Po pravilih EU lahko Bruselj v primeru nezadovoljstva z odgovori pošlje uradno zahtevo za skladnost z zakonodajo EU, poimenovano obrazloženo mnenje. Z njim evropska komisija pozove državo članico, naj jo v določenem roku, običajno v dveh mesecih, obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev obveznosti po pravu EU.
Če država članica ne zagotovi skladnosti z zakonodajo EU, se lahko evropska komisija odloči, da bo sprožila postopek na Sodišču EU. V približno 95 odstotkih zadev v zvezi s kršitvami države članice izpolnijo svoje obveznosti po pravu EU, preden je proti njim sprožen sodni postopek.
