Tiskane izdaje
Bruselj resno dvomi, ali je zadnji predlog slovenske vlade iz decembra, po katerem bi prodajo NLB začeli letos in končali prihodnje leto, zadosten. Tudi imenovanje upravljavskega zaupnika ne bi spremenilo ocene. Državna pomoč za NLB iz leta 2013, težka milijardo 550 milijonov evrov, se od 1. januarja po teh razlagah izvaja nezakonito. Odobrena je bila pod pogojem, da bodo zaveze uresničene. Slovenija poleg zaveze o prodaji ni izpolnila tudi zaveze, da bi v primeru neprodaje mesec pred iztekom roka imenovala zaupnika za prodajo balkanskih podružnic NLB.
Ministrica ostaja optimistična
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je »o navedbah v medijih«, kot je dejala, povedala, da »evropska komisija po naših informacijah še ni sprejela formalnega odziva na naš predlog o spremembah zavez. Na ministrstvu zato uradni odgovor evropske komisije še čakamo in vsebine ne morem komentirati, ker je ne poznam.« Presenetilo pa jo je zaporedje dogodkov: »Pričakovala bi in prav bi bilo, da bi najprej prejeli uradni odgovor in bi šele potem brali odzive v sredstvih javnega obveščanja.«
O postopkovnih vprašanjih pa ne pričakuje presenečenj. »Znano je, da Slovenija do konca lanskega leta ni izpolnila prodajne zaveze in ni imenovala prodajnega zastopnika do konca novembra. Znano je, da je vlada do 21. decembra sprejela spremembe zavez in da smo to še pred iztekom veljavnosti odločbe predložili komisiji v presojo. Obe ugotovitvi sta podlagi, da evropska komisija začne poglobljeno preiskavo o zadostnosti slovenskega predloga o spremembi zavez.« Po njenem mnenju je to običajen prvi korak komisije, za Slovenijo pa je pomembno predvsem dvoje: »Če je bila sprožena preiskava, to še ne prejudicira njenega izida, z odzivom evropske komisije pa se bo odprlo tudi novo okno priložnosti, da se v konstruktivnem dialogu s komisijo najde rešitev,« je optimistična ministrica.
Po zavezah, nazadnje spremenjenih lani spomladi, bi morala Slovenija do konca lanskega leta prodati 50 odstotkov in nato letos še 25 odstotkov minus eno delnico NLB. Po slovenskem predlogu iz decembra bi postopke prodaje začeli letos in končali do konca prihodnjega leta. Do takrat bi celoten delež banke upravljal neodvisni upravljavski zaupnik. V evropski komisiji glede predloga opozarjajo, da bi bila odložitev prodaje precejšnja in da omejitve za banko, ki je dobila državno pomoč in je s tem v prednosti pred konkurenco, od 1. januarja letos ne bi več veljale.
Konec veljavnosti omejitev za Bruselj nesprejemljiv
Konec veljavnosti omejitev za NLB je z bruseljskega zornega kota videti nesprejemljiva. Ker prihaja do nadaljnjega izkrivljanja konkurence z državno pomočjo, v Bruslju pričakujejo še dodatne kompenzacijske ukrepe v zameno za odlašanje prodaje. Upravljavski zaupnik, ki ga predlaga Slovenija za vodenje NLB do prodaje, po neuradnih bruseljskih ocenah sploh ne more biti enakovreden ukrep spremembi lastništva. Eden od vzrokov je dvom, ali bo zaupnik res lahko neodvisen od države.
Do korporativnega upravljanja v bankah imajo zadržke, predvsem glede na izkušnje iz preteklosti. Ker tudi zaupnik še ni bil izbran, opozarjajo, da postopki z njegovim imenovanjem zahtevajo čas. To bi utegnilo postati vzrok za zamude. Splošna, a še neuradna bruseljska ocena je stroga: pomoč iz leta 2013 se od 1. januarja izvaja nezakonito. Odobrena je bila pod pogojem, da bodo zaveze uresničene. Slovenija pa ni uresničila zaveze o prodaji, prav tako tudi ne zaveze, da bo v primeru neprodaje mesec pred iztekom roka imenovala zaupnika za prodajo balkanskih podružnic NLB.
V skrajnem primeru lahko postopek, ki se začne s sprožitvijo poglobljene preiskave, privede do odločbe z zahtevo po povrnitvi državne pomoči, ki znaša milijardo 550 milijonov evrov. A v evropski komisiji v pogovorih s slovensko vlado pričakujejo konstruktiven razplet. Volitve pri presojah ne bodo imele nobene vloge, saj da je pomembno le zagotavljanje spoštovanja zakonodaje EU. Pri odločitvah morajo ravnati enako kot v drugih državah in upoštevati pravilo, da se morajo prestrukturiranja končati čim prej. Opozarjajo tudi, da samo javno omenjanje roka za prodajo - kar počne Slovenija - na prodajo ne vpliva pozitivno.
Uradna Ljubljana presenečena
Uradna Ljubljana je ob neuradnih opozorilih iz Bruslja presenečena, saj evropska komisija še ni sprejela uradnega odziva na slovenski predlog za spremembo zavez. Ministrico za finance Mateja Vraničar Erman je predvsem začudila kritika, da Slovenija še ni začela postopka imenovanja upravljavskega zaupnika za prodajo NLB. »Slovenija ga je predlagala ob spremembi zavez in to šteje za sestavni del tega predloga. Dokler nimamo odziva na predlog, ni logično, da začnemo postopek imenovanja. Ne razumem tega izraženega presenečenja, ki ga je zaslediti v poročilih iz Bruslja, češ zakaj postopka še nismo začeli«.
Ko bo Slovenija prejela uradno stališče komisije, ga bodo na ministrstvu in v vladi temeljito proučili, za to imajo mesec dni časa. »Šele na podlagi našega ponovnega odziva pričakujem, da bo evropska komisija sprejela končno odločitev,« je dodala ministrica. Pa še to: z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager se je nazadnje sestala na začetku decembra, termin njunega prihodnjega srečanja še ni določen, je povedala na vprašanje Dela.
