Tiskane izdaje
V prihodnjih tednih bodo analizirali podrobnosti – tehnična misija je že na rednem obisku v Ljubljani – in do sredine novembra pripravili svoje mnenje o njem.
»Prehitro je za oceno kakovosti proračuna,« je ocenil glasnik komisarja za gospodarske in denarne zadeve Simon O'Connor. Ključno da je, da cilji ustrezajo majskim priporočilom Ljubljani in nalogam iz odločitve o dveletnem podaljšanju roka za uskladitev primanjkljaja z maastrichtskimi zahtevami. Prilagajanje bi načeloma morala bolj kot na prihodkovni potekati na odhodkovni strani.
Bruseljski viri opozarjajo, da ima v vseh državah največji pomen struktura obdavčitve. Morala bi biti prijazna do rasti in ne bi smela še bolj bremeniti tako podjetij kot dela. Bolje je prenesti davčna bremena z dela in industrije na potrošnjo, okoljske takse, premoženje. Opozarjajo na prevladujoče strokovno mnenje, da bi pri urejanju javnih financ dve tretjini morali doseči na odhodkovni in le tretjino na prihodkovni strani. Zahteva Bruslja pri krčenju izdatkov je: varčevati se mora na tekoči porabi in ne na investicijah.
Načeloma je glavna slovenska naloga spodbuditi zaupanje v gospodarstvo z delom na treh frontah – urejanju javnih financ, strukturnimi reformami, sanaciji bank. Tako bi se v skladu s stališčem, da je položaj resen, a še obvladljiv ognili prošnji za pomoč.
V komisiji ocenjujejo, da pri sanacijah bank ni prišlo do nobene zamude. Pregled bančnih terjatev in stresni testi naj bi bili končani konec novembra ali na začetku decembra. Opravljeni morajo biti hitro, a temeljito in verodostojno.
Slovenija je sicer z nekaj reformami (denimo pokojninskega sistema in trga dela) nekaj naredila. Priznavajo ji korake na področju javnih financ. Tudi v finančnem sektorju je bilo bilo nekaj ukrepov (med drugim likvidacij dveh majhnih bank), »a narediti se mora še veliko več«. Poseben pomen pripisujejo politični stabilnosti, ki je nujno za dinamično spopadanje z izzivi.
V komisiji o grozeči prošnji za pomoč nočejo ugibati. Sicer se v zadnjih dneh bruseljskih krogih namiguje, da je še vedno vse odprto (tudi širši sveženj pomoči od posojil le za banke iz ESM ni izključen) in da je največ odvisno od rezultata testov. Kolikšna bo ocenjena luknja, ki jo mora država zapolniti s kapitalskimi injekcijami, je med drugim odvisno od izbrane metodologije vrednotenja terjatev in njihovih zavarovanj, saj enotnih pravil ni.
