Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za finance bo za odpravo neustavnosti, ki jo je pri izbrisih podrejenih obveznic in delnic ob sanaciji bank ugotovilo ustavno sodišče, najverjetneje pripravilo poseben zakon. O sistemski rešitvi za delno poplačilo vseh razlaščencev pa ne razmišljajo, pravijo na ministrstvu.
Kot je znano, je ustavno sodišče nedavno presodilo, da sama razlastitev bančnih vlagateljev ni bila v neskladju z ustavo, neustavno pa je bilo, da oškodovani vlagatelji niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva pri odškodninskih tožbah zoper Banko Slovenije. Zakonodajalcu je zato naložilo, da to pomanjkljivost v šestih mesecih popravi. Okoli 1700 razlaščenim lastnikom podrejenih obveznic, ki so skupaj izgubili okoli 600 milijonov evrov, in skoraj 100.000 delničarjem bank tako ostane le še izterjava odškodnin, tožijo pa lahko Banko Slovenije, banke izdajateljice ali državo.
Prav zakonske rešitve, ki naj bi jih pripravila vlada, bodo pomembno vplivale na to, koga in kako bodo razlaščenci odškodninsko tožili. Kot je razumeti odgovore ministrstva, lahko razlaščenci rešitve pričakujejo v treh smereh.
Obrnjeno dokazno breme
Novi zakon naj bi tako prinesel obrnjeno dokazano breme, kar pomeni, da bo morala Banka Slovenije, ki je z izdajo odločb o izrednih ukrepih odredila izbris, dokazati upravičenost tega ukrepa. Ministrstvo se pri tem sklicuje na stališče ustavnih sodnikov: »Zaupanje vlagateljev (sedanjih in bodočih) v razumno varnost naložb v kvalificirane obveznosti bank bi lahko ustvarila le ureditev, po kateri bi morala Banka Slovenije jasno izkazati, zakaj je bil ukrep, ki je prizadel njihove naložbe, v okoliščinah primera potreben.«
Poleg tega naj bi zakonske rešitve oškodovancem omogočile dostop do informacij, ki so potrebene za pripravo tožbenega zahtevka. Kot je razumeti, naj bi tako le dobili dostop do dokumentacije Banke Slovenije glede sanacije bank, predvsem pa do izračunov o stresnih testih in oceni kakovosti aktive bank, ki so bili podlaga za razlastitev. Spomnimo, da je bilo prav to ključno jabolko spora med Banko Slovenije in razlaščenci, saj je prva trdila, da so bile banke zrele za stečaj, drugi pa, da to ne drži in da so bile ocene slabše od dejanskega stanja.
Kolektivne tožbe
Ker je ustavno sodišče zapisalo, da veljavna ureditev ne omogoča hitrih in ekonomičnih postopkov kolektivnega sodnega varstva, ki bi zagotovilo pooenoteno odločanje, bo ministrstvo v zakonu tudi opredelilo, kako naj se tožbeni zahtevki združujejo.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Miranda Groff Ferjančiče je nedavno v državnem zboru povedala, da je bila po oceni ministrstva bančna luknja izračunana pravilno, zato ministrstvo odškodnin iz tega naslova ne pričakuje: »Število sodnih postopkov bo gotovo večje, bo pa zaradi možnosti kolektivnih tožb teh postopkov vendarle manj, kot če bi bile tožbe vložene individualno.«
Sistemske rešitve ne bo
Pravnik dr. Rajko Pirnat je za Sobotno prilogo Dela menil, da zakonodajalec v primeru bančnih izbrisov ne bi smel zgolj izvršiti sodbe ustavnega sodišča, ampak da bi moral ta problem, ki je velik, tudi vsebinsko urediti z nekakšno sistemsko rešitvijo v obliki določenega poplačila. Pri tem je Pirnat izpostavil različen položaj razlaščencev glede na kvalificirano obveznost banke do njih in glede na stopnjo njihove poučenosti. Poseben položaj imajo tudi pokojninski skladi, prek katerih so izgubili sredstva številni zavarovanci.
A na ministrstvu za finance o tem za zdaj očitno ne razmišljajo, čeprav se zavedajo tudi dodatne obremenitve sodišč s tem postopki. »Ne. V tem trenutku nam niso znani razlogi, ki bi utemeljevali kakršnokoli izplačilo komur koli,« odgovarjajo.
