Tiskane izdaje
Ljubljana – Če bodo napovedi analitikov vzdržale, so trenutne cene surove nafte zelo blizu letošnjega vrha. Zloma cen sicer ni pričakovati, a zaradi špekulacij in vrste tveganj se cene ne bodo umirile, ampak kar močno nihale. Tudi 20-odstotne spremembe v razmeroma kratkem obdobju ne bi smele biti nobeno presenečenje.
Novembrsko podaljšanje dogovora članic Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), zaostrovanje političnih razmer na Bližnjem vzhodu, pa tudi težave Libije in vremenska neurja v ZDA so ceno nafte na svetovnih trgih dvignili najvišje po letu 2015, torej v obdobje zloma cene. Ključno vprašanje, seveda pomembno tudi za cene bencina v Sloveniji, pa je, ali se bodo podražitve še nadaljevale. Nenazadnje se je nafta brent samo do sredine preteklega leta podražila za več kot polovico. Cena brenta se sedaj že približuje 70 dolarjem za sod, kar pa že vpliva tudi na poslovne odločitve vseh tistih, ki so jim nafta in naftni derivati velik del stroškov poslovanja. Napete cene nafte načenjajo tudi živce vlagateljem, ki po eni strani pogosto v surovinah iščejo varno zatočišče pred drugimi tveganji na finančnih trgih, v zadnjem obdobju pa tudi možnost za zaslužek potem, ko se na drugih finančnih trgih podirajo rekordi in se na trgu dolžniških instrumentov pričakuje dvig zahtevanih donosov – to pa pomeni nižje cene obveznic in drugih že izdanih dolžniških instrumentov.
Opecov nasmeh kazijo napovedi analitikov
A če so napovedi analitikov pravilne, potem so cene nafte blizu letošnjemu vrhu. Analitiki EIU (gre za analitski oddelek revije Economist) ocenjujejo, da se bo po lanskem začasnem uravnoteženju rasti ponudbe in povpraševanja po nafti letos črpanje znova povečalo bolj kot poraba. Podobno napoveduje tudi ameriški urad za energetiko, ki pričakuje, da bo letos predvsem zaradi povečanega črpanja nafte iz skrilavcev v ZDA in Kanadi ponudba zrasla bolj kot povpraševanje. Po pričakovanjih analitikov EIU bo cena nafte brent letos nihala med 55 in 65 dolarji za sod; obstaja pa kar nekaj tveganj, ki bi lahko nafto podražile ali pocenile. Napovedi Opeca glede ponudbe in povpraševanja pa so drugačne: ker mu je s kvotami uspelo odpraviti okoli dve tretjini presežkov na naftnem trgu, namreč pričakuje, da bo letos s podaljšanjem kvot končno dosegel ravnotežje.
Rusija hoče več
Opec se je konec novembra lani dogovoril o podaljšanju obstoječih kvot do konca leta 2018. Predvsem na zahtevo Rusije bo sredi leta prevetril razmere na trgih. Rusija, ki sicer črpa le malo pod rekordnimi količinami, si namreč zaradi razmer v državnem proračunu želi postopno povečati izvoz surove nafte. Poleg tega želi povečati prodajo na Kitajsko in v še nekatere druge azijske države. To pomeni, da si ne želi v nedogled podaljševati omejitev in gledati, kako druge države povečujejo tržne deleže v ključnih velikih državah v razvoju. V dogovor z Opecom je Rusija privolila predvsem zato, ker bi ji nižje cene za zdaj povzročile bistveno večjo škodo kot omejitve črpanja in posledično sklepanja novih dogovorov.
Naftni dolarji rešujejo Libijo pred kolapsom
Tudi članice Opeca bodo letos po napovedih analitikov na precej večji preizkušnji. V prenovljeni dogovor sta, sicer zelo ohlapno, vključeni tudi Libija in Nigerija. Predvsem Libija, ki je lani črpanje z okoli 600.000 sodov nafte na dan povečala na okoli milijon sodov na dan, ima zmogljivosti, s katerimi bi ga ob izboljšani infrastrukturi povečala še za 50 odstotkov. Največja težava Libije je sicer v tem, da je država popolnoma razdeljena; ohranja jo le krhek dogovor o delitvi naftnega denarja. Pogosto pa črpanje prekinjajo teroristični napadi, eden takih je bil tik pred koncem leta, ki je za nekaj tednov oklestil črpanje na največjem libijskem nahajališču.
Irak osvobodil naftna polja
Vsaj dve članici, Venezuela in Irak, bi lahko začeli kršiti dogovor tudi zaradi finančnih potreb. Glavna težava Venezuele je, da niti nima denarja za nujna vzdrževalna dela. Zato pa bo članicam Opeca veliko težje umiriti cilje Iraka, ki je lani pregnal islamske skrajneže z vseh z nafto bogatih območij in ima vedno več prostih zmogljivosti. Ne gre pozabiti, da je iraška vlada lani Kurdom zasegla tudi črpališča v okolici Kirkuka (dogovorjena kvota znotraj Opeca sicer zajema tako kurdski kot vladni del Iraka). Obnova države po letih vojne, pa tudi potrebne vojaške operacije seveda stanejo.
Vsaj za zdaj si najbolj želi obdržati Opecov dogovor in posledično višje cene surove nafte Saudska Arabija. Druga največja naftna država za Rusijo načrpa okoli deset milijonov sodov nafte na dan in ima kapacitete, da črpanje poveča vsaj za desetino. A v načrtu ima zmanjšanje odvisnosti od nafte, zato že nekaj let snuje tudi delno privatizacijo državnega naftnega podjetja Saudi Aramco. Za uspešnost tega pa so skoraj nujne tudi zadosti visoke cene surove nafte in posledično velik dobiček družbe. Saudska Arabija se ubada tudi z notranjimi trenji, ki jih analitiki povezujejo z utrjevanjem oblasti princa Mohammeda bin Salmana. A analitiki še ocenjujejo, da zaradi njegove popularnosti zaostrovanje razmer ni verjetno.
ZDA nadomeščajo Opecov izpad
A tudi če se Opecov dogovor ne prelomi, se bo črpanje nafte letos povečalo bolj kot povpraševanje, kažejo napovedi analitikov. Po napovedih analitikov EIU bodo ZDA črpanje povečale za nekaj manj kot pet odstotkov, pri čemer pričakujejo, da so visoke cene nafte v zadnjem obdobju spodbudile investicije. ZDA zdaj načrpajo okoli 9,6 milijona sodov nafte na dan. Povečanje za pet odstotkov pomeni skoraj pol milijona sodov na dan. To pa je že približno toliko, kot se bo letos povečalo svetovno povpraševanje po nafti. Ker se bo povečalo črpanje tudi nekaterih drugih nečlanic Opeca, malenkost večja pa bo tudi sama Opecova proizvodnja, pa to že pomeni, da se svetovni naftni trg letos ne bo povsem uravnotežil.
Razmere kot ob vojni na Bližnjem vzhodu
Prizadevanja Opeca se bodo v Evropi bolj poznala kot na drugi strani Atlantika. Nafta članic Opeca ima namreč večji vpliv na ceno nafte brent, medtem ko ameriško črpanje bolj vpliva na ceno zahodnoteksaške lahke nafte. Učinek omejene ponudbe Opecove nafte in strma rast domače ponudbe v ZDA sta lepo vidna v veliki razliki v cenah obeh najbolj prepoznavnih vrst surove nafte, ki zdaj presega šest dolarjev. Do tako velike razlike med cenami praviloma pride le, ko pride do resnih motenj zaradi vojaških konfliktov na Bližnjem vzhodu. Nazadnje sta bili ceni izenačeni sredi leta 2016, malo preden so vlagatelji začeli špekulirati, da bo Opec omejil svoje črpanje.
Nam bo država letos zasolila cene goriv?
V Sloveniji bodo najvišje cene pogonskih goriv vsaj do začetka marca še omejene. V torek sprememb ne bo, a glede na višje cene surove nafte tudi v prihodnje ni pričakovati, da boste za rezervoar goriva odšteli manj kot ta teden. Vsaj sodeč po napovedih analitikov, ki ocenjujejo, da so zdajšnje cene surove nafte blizu letošnjega vrha, pa je pričakovati, da so tudi cene goriv na črpalkah zdaj med višjimi letos. Glavno tveganje za žepe voznikov je tako namera ministrstva za gospodarstvo, da popolnoma sprosti cene pogonskih goriv, s čimer naj bi se postopno vzpostavili pogoji za večjo konkurenčnost med ponudniki.
Težava je, da ministrstvo ni pripravilo skoraj nobenih ukrepov, ki bi omejeno število ponudnikov prisililo v konkurenčnost ali pa da bi pripeljalo nove ponudnike na slovenski trg. Ključna težava niso omejene cene goriv, ampak da so obstoječi ponudniki že zasedli večino zanimivih lokacij.
Lanska raziskava trga pogonskih goriv, ki jo je izdelala agencija za varstvo konkurence, kaže, da ima Petrol med 50- in 60-odstotni delež v maloprodaji in med 60- in 70-odstotni delež prodaje goriv v veleprodaji. Sledi mu OMV z 20- do 30-odstotnim deležem tako v maloprodaji kot v veleprodaji. Tretji MOL ima tako že obrobno vlogo na slovenskem trgu, čeprav je prevzel črpalke Engrotuša in italijanskega Enija. Vseh okoli 20 ostalih ponudnikov pa ima še manjšo vlogo. Pri tem pa večina manjših goriva nabavlja od velikih treh trgovcev.
Ko so bile sproščene cene pogonskih goriv ob avtocestah, so trgovci začeli »skrivati« cene na nekaterih črpalkah. Gospodarsko ministrstvo naj bi letos končno vzpostavilo spletno stran, na kateri bodo podatki o cenah vseh vrst goriv na posameznih bencinskih servisih v državi.
Neznanka pa je, ali bo to naslednji korak pred sprostitvijo cen ali pa bo to narejeno v paketu s popolno sprostitvijo cen. Ministrstvo bi lahko s sprostitvijo cen naletelo tudi na negodovanje evropskih varuhov konkurence, ki že dalj časa opozarjajo, da v večini evropskih držav ni zadostne konkurence med ponudniki naftnih derivatov, in zato pozivajo k ukrepom, s katerimi bi se omejila tržna moč prodajalcev.
