Tiskane izdaje
Ljubljana – Po načrtih ministrstva za finance bodo kapitalski dobički po 1. januarju 2016 obdavčeni bolj, ker zavezanci ne bodo več deležni ugodnosti, ki jim jih zdaj zagotavlja zakon o dohodnini. Tako bo, če bo obveljal osnutek popravkov, ki so do 20. novembra v javni razpravi. Interesna združenja in zbornice, tudi davčni svetovalci, pripravljajo pripombe k »mali davčni reformi«.
Predlogi posegajo daleč nazaj
»Nesprejemljivo je, da poskuša ministrstvo, kot kaže osnutek posegov v obdavčitev kapitalskih dobičkov, z zakonom poseči tudi v preteklo obdobje. Tako razumem namero, da bo v obdavčitev vključila tudi nepremičnine, pridobljene pred 1. januarjem 2002, ki so zdaj ob prodaji izvzete iz obdavčitve dobička,« ugotavlja upokojeni davčni svetovalec in edini častni član Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Boštjan Petauer.
Obdavčitev kapitalski dobičkov – tako kot obresti, najemnin in dividend – ureja zakon o dohodnini. Pri vseh teh davčnih virih velja obdavčitev po cedularnem načelu, ki jo je zakon uveljavil 1. januarja 2006, to pa pomeni, da se ti dohodki ne štejejo v letno dohodninsko osnovo, ampak se odmera konča z odločbo. Do zakona za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012 (Zujf) je veljala 20-odstotna splošna stopnja, ki le pri kapitalskih dobičkih postopno upada, zdaj velja splošna 25-odstotna stopnja.
Davčno osnovo hočejo razširiti
Pomembno je, da pri kapitalskih dobičkih stopnja obdavčitve upada, kar naj bi po temeljni zamisli spodbujalo lastnike k dolgoročnim naložbam. Po petih letih lastništva s 25 odstotkov upade na 15, potem na 10 odstotkov, po naslednjih petih letih na 5 odstotkov in nazadnje na 0, tako da lastnik po 20 letih od nakupa ni več zavezanec za dajatev. Poleg tega zakon zdaj zagotavlja izjemo pri nepremičninah, ki so jih lastniki kupili pred 1. januarjem 2002, tako da so iz obdavčitve sploh izvzete. Za premoženje, s katerim lastnik ob prodaji lahko ustvari obdavčljivi dobiček ali izgubo, torej kapitalski dobiček, štejejo nepremičnine, vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter investicijski kuponi.
Ministrstvo za finance zdaj predlaga, naj za vse kapitalske dobičke, ne glede na obdobje lastništva, velja obdavčitev s splošno 25-odstotno stopnjo, tako da se ta torej ne bo več postopoma spuščala k ničli. Ugodnost zdaj omogoča drugi odstavek 132. člena zakona o dohodnini, zato predlagajo: »V 132. členu se črta drugi odstavek.« Tako bodo močno razširili davčno osnovo za obdavčitev s splošno stopnjo.
Davek tudi za »stara« stanovanja
Predlagatelji tako imenovane male davčne reforme so se spomnili tudi na nepremičnine – hiše, stanovanja in druge –, ki so jih lastniki kupili pred 1. januarjem 2002: zdaj jih poskušajo ob prodaji uvrstiti med obdavčljive vire dobička. Pri nepremičninah šteje za dobiček – in tako za davčno osnovo – razlika med nakupno in prodajno ceno nepremičnega premoženja z majhnim odbitkom za stroške. Zato predlagajo spremembo 153. člena zakona o dohodnini, ki ureja uporabo zakona pri tej skupini nepremičnin: ta določba jih zdaj izvzema iz obdavčitve.
Na ministrstvu za finance zaradi obdavčitve dobička pri prodaji nepremičnin, ki so jih lastniki kupili pred 1. januarjem 2002, na novo določajo vrednost, ki bo štela za nakupno ceno, zato predlagajo: »Za nabavno vrednost nepremičnine, pridobljene pred 1. januarjem 2002, šteje posplošena tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je nepremičnini v registru nepremičnin pripisana dan 1. januarja 2016.« Za lastnike, ki se bodo raje odločili za cenitev nepremičnine, naj ministrstvu za finance načrtujejo, da bo za nabavno vrednost štela »primerljiva tržna cena nepremičnine na dan 1. januarja 2016«.
Ker bo za davčno osnovo pri prodaji nepremičnine še vedno štela razlika med nakupno in prodajno ceno, Boštjan Petauer opozarja na pomembno podrobnost: »Upoštevati moramo, da bodo vrednosti nepremičnin 1. januarja 2016 najbrž še vedno zelo nizke.« V primeru ogrevanja na nepremičninskem trgu in rasti cen to torej pomeni, da se bo povečevala tudi razlika med nakupno in prodajno ceno, torej davčna osnova za odmero 25-odstotnega davka na kapitalski dobiček. Ministrstvo si od lastnikov nepremičnin obeta dodatna dva milijona evrov.
Grdo presenečenje za zavezance
»To je zelo populistična politična odločitev, ki najbrž ni dobra,« o predlogu za odpravo postopnega zniževanja 25-odstotne davčne stopnje pri kapitalskih dobičkih meni davčni strokovnjak Dušan Jeraj, pri tem pa opozarja, da veljavna ureditev spodbuja dolgoročno lastništvo kapitala, najmanj 20 let. Če bo ta slaba zamisel, ki je zdaj kot osnutek v javni razpravi, obveljala, je mogoče predvideti, kako se bodo lastniki odzvali: »Podjetja bodo imela še manj kapitala, ker bodo podjetniki iz družbe pogosteje izplačali ves dobiček. Zdaj ga puščajo v podjetju in čakajo, da stopnja obdavčitve z leti upade. Posameznik, ki je delnice kupil leta 2003 in jih še ni nameraval prodati, jih bo zdaj prodal do konca leta. Po desetih letih lastništva bo za dohodnino plačal deset odstotkov, če pa bo čakal na januar 2016, bo državi za davek dal 25 odstotkov kapitalskega dobička. Pri 100.000 evrih dobička to pomeni 15.000 evrov več davka.«
Ministrstvo za finance namerava s posegi v veljavno ureditev odpraviti ali za polovico zmanjšati več od skupaj 19 olajšav, ki jih družbam in podjetnikom zdaj zagotavljata zakona o davku od odhodkov pravnih oseb in o dohodnini, med drugim znižanje investicijske s 40 na 20 odstotkov. »Pri vseh spremembah se pojavi vprašanje, ali ne posegajo v upravičena pričakovanja davčnih zavezancev. Na primer: podjetnik je letos oktobra naročil stroj za en milijon evrov. Dobavni rok je februar 2016. Pričakoval je, da bo lahko koristil 40-odstotno investicijsko olajšavo. Ali je prav, da država čez noč to olajšavo zmanjša za polovico in tako podre finančno konstrukcijo tega podjetnika? Treba se je zavedati, da se podjetniki za korake ne odločajo čez noč in da bodo imeli zaradi politične odločitve velike težave,« v povezavi s hitrimi posegi v davčne zakone opozarja Dušan Jeraj.
