City je za »ambiciozne in inovativne« odnose z EU

Brexit: London je največji finančni trg v Evropi in bo za Unijo ostal pomemben tudi po odhodu Velike Britanije.

Objavljeno
13. februar 2018 19.25
Damjan Viršek
Damjan Viršek
Ljubljana – »London je panevropski tržni prostor, ki na področju finančnih storitev ne služi samo interesom britanske, pač pa tudi evropske ekonomije. V skupnem interesu je, da obdržimo te kanale sodelovanja oprte,« je prepričan Jeremy Browne, ki v pogovorih s članicami EU prestavlja interese Cityja, londonskega finančnega središča.

»Večina podjetij v finančni industriji si je želela, da Velika Britanija ostane v EU, vendar je izzid refernduma pomenil jasen rez. Nihče ne more živeti v utvari, da sprememb ne bo, upamo pa, da bomo z Evropo lahko obdržali kooperativno partnerstvo, ki pa se bo mogoče razlikovalo od obstoječih in predlaganih ureditev,« je povedal sogovornik. Browne bo v sredo v Ljubljani gost dogodka, ki bo posvečen vplivu brexita na finančno dejavnost. Daljši pogovor z njim bomo v Delu objavili v četrtek.

Londonski City je dom največjega števila bank na svetu, ima največji zavarovalniški trg in opravi približno 37 odstotkov vseh storitev upravljanja premoženja v Evropski uniji. V sedanji ureditvi je nepogrešljiv del njenega skupnega trga, čeprav Velika Britanija ni članica območja evra.

Prav zato analitiki menijo, da končni dogovor o prihodnjih odnosih med Britanijo in Unijo ne bo sledil zaostrenemu političnemu vzdušju zadnji tednov. Na primer, pogajalec evropske komisije Michel Barnier je konec minulega tedna posvaril, da »tranzicijsko obdobje ni zagotovljeno«, komisija pa bi v dogovor rada vključila tudi kazni za primer, če bi se Velika Britanija poskušala izogibati prevzetim obveznostim. To je na Otoku sprožilo buren odziv predvsem v tistem delu vladajoče konservativne stranke, ki zagovarja čim bolj temeljito ločitev od EU.

»Če je merilo moči v pogajanjih velikost trga in število prebivalcev, je jasno, da je EU močnejša stran. Ko pa gre za finančne storitve, pa je mogoče ravnotežje tudi drugačno. Mislim, da bosta morali obe strani upoštevati, da je bila Velika Britanija dolgo članica EU in da je tudi veliko prispevala k obstoječi ureditvi. Priložnost vidim v ambicioznem in inovativnem oblikovanju prihodnjih odnosov,« je povedal Browne.

Kakšne konkretno bodo rešitve, je seveda sedaj nemogoče predvidevati, saj si v Veliki Britaniji različne struje v politiki (še vedno) prizadevajo za zelo različno interpretacijo tega, kaj naj bi brexit prinesel. V praksi, »na terenu«, pa se zdi, da podjetja v vsebinski odhod v resnici ne verjamejo. Ali pa se jim vsaj zdi, da ne bo zelo pretresljiv.

V anketi, ki je vključila odgovore 2500 vodilnih v podjetjih iz različnih članic EU, objavljena pa je bila v ponedeljek, je večina presenetljivo ocenila, da se bodo trgovinski stiki med Unijo in Veliko Britanijo tudi po brexitu nadaljevali brez večjih pretresov. »Opazili smo razlike med državami in med sektorji, večinoma pa je optimizem visok. Lahko bi celo rekli, da gre za napačno razumevanje politične realnosti,« je za Reuters povedal Hans Heck in svetovalne družbe FTI, ki je opravila raziskavo.

V letu 2017 pa je zelo zrasel tudi britanski izvoz v Evopsko unijo, so pokazali statistični podatki, objavljeni v petek. V Francijo so britanska podjetja izvozila kar za 30 odstotkov več kot v letu 2016, prodaja v Nemčijo pa se je povečala za 13 odstotkov, na 37,7 milijarde funtov. Skupno britansko trgovanje z EU se je tako z 48,2 odstotka vsega izvoza povečalo na 48,odstotka. Glavni dejavnik za to rast je šibek funt, ki je po odločitvi za brexit v primerjavi z evrom izgubil kar 20 odstotkov. Zaradi tega je britansko blago na območju, kjer je denar evro, cenovno bolj konurenčno.

Vendar, te prednosti bodo izničene, če Velika Britanija ne bo več članica skupnega trga, če pa izstopi tudi iz carinske unije, bo ovir za trgovanje še več. Po oceni analitikov britanska podjetja, javnost in politiki tega dejstva še niso sprejela. Anketa FTI je na primer pokazala, da se resnosti preloma, ki ga pomeni brexit, ne zavedajo niti v finančni dejavnosti, za katero evropska komisija (še) trdi, da ne bo vključena v sporazum o svobodni trgovini. Kar 71 odstotkov britanskih finančnih družb je namreč izrazilo prepričanje, da bodo tudi po brexitu ohranile dostop na evropski finančni trg.