Tiskane izdaje
Po tednih napetih pogajanj so trije vodilni proizvajalci v kartelu - Saudska Arabija, Iran in Irak - premostili razhajanja glede deljenja bremena zmanjšanja proizvodnje. Saudova Arabija je sprejela zahtevo Irana, da lahko svojo proizvodnjo poveča do 3,8 milijona sodov dnevno, s čimer bi nekoliko nadomestil tržni delež, ki ga je izgubil v letih mednarodnih sankcij.
Saudska Arabija je k dogovoru prispevala največ - svojo proizvodnjo bo zmanjšala za približno 500.000 sodov dnevno, na 10.06 milijona enot, je na Dunaju povedal minister za nafto Khalid al-Falih. Irak se je strinjal, da proizvodnjo zniža za 209.000 sodov dnevno. Država si je prej prizadevala za posebno izjemo, saj sredstva od izvoza nafte potrebuje za boj proti Islamski državi.
Izvoznice nafte so se kljub nasprotujočim signalom v dneh pred zasedenjam le uspele dogovoriti, da omejijo proizvodnjo, novi cilj pa so postavile v okvirih, kot so ga določile v načelnem sporazumu, doseženim septembra v Alžiru.
Uresničevanje dogovora bo prineslo prvo usklajeno znižanje proizvodnje nafte znotraj Opeca v zadnjih osmih letih. Poleg poskusa, da aktivno vplivajo na uravnoteženje ponudbe in povpraševanja na trgu nafte, je pomembno tudi to, da z dogovorom Opec ohranja kredibilnost organizacije izvoznic nafte, ki obvladuje priližno tretjino svetovno proizvodnje te strateške surovine.
Prispevajo naj tudi nečlanice
Naftni kartel bo tudi proizvajalke, ki niso njegove članice, pozval, da črpanje nafte omejijo za 600.000 sodov dnevno. Glavni potencialni »partner« v tem ukrepu je Rusija, ki je v sredo že nekoliko omehčala stališče, da ne pristaja na znižanje proizvodnje. Njeni predstavniki so neformalno signalizirali, da so pripravljeni sodelovati, če bo Opec vzpostavil individualne kvote po posameznih državah, je poročal Bloomberg.
Brez sodelovanja Rusije bo namreč težko doseči, da se presežek ponudbe surove nafte na svetovnem trgu zmanjša. Opec namreč ocenjuje, da bi svojo proizvodnjo moral zmanjšati pod 31,9 milijona sodov dnevno, če bi želel doseči zmanjševanje zalog v državah uvoznicah. Na tako radikalno znižanje pa naftni kartel vseeno ni pripravljen, saj bi preveč poseglo v njegov tržni delež. Od Rusije tako pričakujejo, da bo svojo proizvodnjo zmanjšala vsaj za 400.000 sodov dnevno.
Dogovor na Dunaju po mnenju analitikov kaže, da se je Opec spet odločil nastopiti kot kartel, ki preko uravnavanja količine načrpane nafte vpliva na ceno na svetovnem trgu. Čeprav je njegov pomen v zadnjih petih letih upadel in je delež Opecove nafte s 40 padel na približno 33 odstotkov, je lahko enoten še vedno najpomembnejši igralec na tem strateškem trgu.
»Opec je skeptikom dokazal, da ni mrtev. Dogovor bo pospešil vzpostavljanje ravnotežja na trgu z nafto in prispeval k razgradnji presežka,« je za Reuters izjavil Amrita Sen, analitik pri družbi Energy Aspects.
Nafta se utegne podražiti za desetino
Investicijska banka Morgan Stanley je v ponedeljek ocenila, da bi dogovor Opeca borzne cene surove nafte lahko zvišal za pet dolarjev, nekateri drugi analiti menijo, da bi se cena nafte lahko v prihodnjih mesecih gibala med 50 in 60 dolarji za sod. Višje cene bi bile blagodejne za državne proračune praktično vseh izvoznic, saj mnoge s prodajo nafte pridobivajo 80 ali celo več odstotkov proračunskih prihodkov.
Dveletno upadanje cen nafte, ki je sledilo odločitvi Saudske Arabije v letu 2014, da poskuša s povečanjem proizvodnje cenene nafte izriniti iz trga ameriške proizvajalce v skrilavcih (mnogi imajo višje proizvodnje stroške od trenutne tržne cene), je najbolj prizadelo Venezuelo, pa tudi Nigerijo, Zalivske države in Rusijo.
Pričakovane višje cene bodo blagodejno vplivale tudi na delnice podjetij, ki vlagajo v črpanje nafte iz skrilavcev. Vsaj del vrtin, ki jih je prepolovljena cena v zadnjem letu prisilila k prenehanju proizvodnje, se bo lahko reaktiviral, bolj donosno pa bo postalo tudi raziskovanje novih ležišč nafte.
