Ljubljana – Vlada bo predvidoma danes obravnavala spremembo odloka o izvedbenem načrtu Operativnega programa 2014–2020, kar naj bi pripeljalo k skorajšnjemu začetku črpanja evropskih sredstev iz nove perspektive. Je torej novo črpanje končno pred vrati?
Črpanje evropskih sredstev iz nove perspektive 2014–2020 se je namreč doslej napovedovalo za začetek poletja ali »enkrat« poleti. Ker je bila Strategija pametne specializacije julija že poslana v Bruselj, sprejetih je bilo nekaj dodatnih akcijskih načrtov, se torej postavi vprašanje: Kako je zdaj z napovedanimi prvimi razpisi za črpanje iz nove perspektive 2014–2020, v kateri ima Slovenija na voljo 3,2 milijarde evrov?
Iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) so odgovorili: »Zdaj usklajujemo prve spremembe odloka o izvedbenem načrtu Operativnega programa 2014–2020, s katerim poskušamo v fazi načrtovanja čim bolj uskladiti različne ukrepe, tako posamezne projekte, ki bodo neposredno potrjeni, kot na drugi strani javne razpise, ki morajo prav tako biti čim bolj v 'sozvočju', da bi lahko dosegli čim večje sinergijske učinke. Odlok o prvi spremembi odloka bo vlada predvidoma obravnavala na jutrišnji (torej današnji, op. a.) seji, s potrditvijo pa bodo vzpostavljeni pogoji za prijavo posameznih načinov izbora operacij v drugi fazi, torej tako operacij, ki bodo neposredno potrjene, kot javnih razpisov.
Na povezavi je objavljen seznam načinov izbora operacij, kateri bodo prvi, pa je odvisno od pripravljenosti na posameznem ministrstvu. Predvidoma bodo prvi v potrjevanje na SVRK posredovani tisti z dinamiko že v letu 2015.« Kakor je razvidno iz tega izvedbenega načrta, je za leto 2015 predvidenih skupaj za 13,9 milijona evrov operacij. Največje med njimi so tri iz ministrstva za delo, vredne skupaj 4,2 milijona evrov, namenjene zaposlovanju mladih (Prvi izziv, Spodbude za zaposlovanje mladih in Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja).
Kako »sopiha« staro črpanje
V zadnjih mesecih črpanja iz stare perspektive 2007-2013 je očitno pomemben vsak račun porabljenih evropskih sredstev, štejejo pa že decimalke. Namreč od konca aprila do konca junija se stanje črpanja ni bistveno spremenilo, saj je po podatkih polletnega poročila o črpanju, s katerim se je julija seznanila vlada, jasno zapisano: iz slovenskega proračuna je bilo izplačanih za 3,63 milijarde evrov, kar je za 3 odstotke več kot konec aprila, pri zahtevkih iz Bruslja pa je ta razlika visoka samo še desetinko. Namreč če je bilo konec aprila iz Bruslja počrpanih za 3,3 milijarde evrov ali 80,5 odstotka, se je konec junija ta številka povzpela na 3,32 milijarde evrov, kar zadostuje za celih 80,6 odstotka. Kljub upočasnjenemu ritmu črpanja pa se po uspešnosti med 28 članicami EU vendarle še vedno dobro držimo: če so na SVRK še pred dobrim mesecem pojasnjevali, da je Slovenija na 12. mestu,smo bili konec junija na devetem mestu.
Na SVRK poskušajo sproti »odpravljati nepotrebne ovire in težave«. Ugotavljajo, da je največ odstopanja od načrtovanega pri izvajanju OP ROPI (Operativni program okoljske in prometne infrastrukture), zato so predlagali spremembo OP ROPI in vlado s tem seznanili sredi junija. Ugotovili so previsoko odstopanje pri prioriteti Ravnanje s komunalnimi odpadki (preprosto: potrebujemo manj centrov za ravnanje z odpadki) za 50 milijonov evrov in pri prioritetah železniška in cestna infrasruktura pri vsaki za 15 milijonov ter predlagali prerazporeditve na prioriteti Varstvo okolja in Trajnostna raba energije, sicer bi bila sredstva izgubljena. Slovenija zdaj pričakuje, da bo komisija potrdila predlog teh sprememb.