Tiskane izdaje
Ljubljana – Ste najeli posojilo s spremenljivo obrestno mero? Ali vaša banka pri izračunu anuitete upošteva negativne vrednosti euriborja, ali je obresti navzdol omejila? Združenje frank je posredovalo informacijo, da je evropsko sodišče pritrdilo tožnikom, da je klavzula o minimalni obrestni meri, pod katero obresti ne smejo pasti, nezakonita, in da bi morala banka vrniti vse neupravičeno preplačane zneske.
Problematična asimetrija
Poiskali smo omenjeno sodbo (z 21. decembra 2016) in pridobili nekaj mnenj. V nacionalni potrošniški organizaciji, Zvezi potrošnikov Slovenije, se z njo še niso posebej ukvarjali, njihovo stališče o tej sicer stari problematiki – ko banke omejijo obresti za kredite zgolj navzdol, ne pa tudi navzgor – pa je znano. Po besedah Boštjana Krisperja, vodje sektorja za finance na ZPS, je problematična asimetrija pravic in obveznosti v pogodbi, še posebej, če se močnejša stran dodatno zavaruje pred valutnimi in obrestnimi tveganji in si zagotovi večjo varnost, tveganje pa ostane na potrošniku.
Do večjih takih zadreg pri kreditiranju fizičnih oseb je prišlo pred leti, ko so referenčne obrestne mere, euribor in libor, zdrsnile v negativno polje. Ker je pogodbena obrestna mera pri kreditih s spremenljivo obrestno mero seštevek euriborja (oziroma liborja) in bančnega pribitka, bi po logiki negativni euribor najedal bančni pribitek, s tem pa zaslužek banke. V državah z razvitejšim finančnim trgom to ni zbujalo polemičnih tonov, saj banke ponujajo v glavnem kredite s fiksno obrestno mero.
Na manj razvitih finančnih trgih, kjer banke tveganje v večji meri prevalijo na potrošnika (Italija, Portugalska, Španija, Grčija in vzhodnoevropske države), pa so se kreditodajalke pred valutnimi in obrestnimi zdrsi zavarovale tudi tako, da so določile spodnjo mejo, pod katero obrestna mera ne sme pasti.
Različne interpretacije
V Španiji so kreditojemalci proti bankam sprožili sodni spor, in ta je epilog zdaj doživel na Evopskem sodišču. Vendar se v naših bančnih krogih ne strinjajo z uvodoma zapisano interpretacijo evropske sodbe. Vir, ki ni želel biti imenovan, poudarja, da evropsko sodišče sploh ni razsojalo o (ne)poštenosti pogodbenih pogojev, oziroma o tem, ali je klavzula o minimalni obrestni meri zakonita ali ne.
Odločilo je le o konsekvencah (če poenostavimo): učinki razsodbe, ki prepozna pogodbene pogoje kot nepoštene, ne veljajo le od objave razsodbe naprej, ampak tudi za nazaj. O poštenosti pogojev v primerih treh španskih kreditojemalcev je pred leti presojalo špansko vrhovno sodišče in pritrdilo tožnikom, vendar jim ni prisodilo povrnitve preplačanih zneskov za nazaj. Zato so se pritožili na Evropsko sodišče.
Tudi vsebina dobljene španske tožbe se po besedah našega sogovornika razlikuje od aktualnih primerov, na katere zdaj nekateri aplicirajo razsodbo. Špansko sodišče naj bi kot nezakonito prepoznalo ravnanje bank, ki so (že davno pred padcem euriborja na negativne ravni) v obsežnih kreditnih pogodbah vrinile in skrile določilo o spodnjem pragu pogodbene obrestne mere nekam »med drobni tisk«, tako, da povprečni podpisnik pogodbe tega niti ni opazil – sploh v času, ko so bile obresti še trdne in visoke.
Vprašanje je, kako bi sodišče, nacionalno ali evropsko, presojalo o današnjih bančnih praksah v zvezi z euriborjem. Nemara bi ugotovilo, da so sporne, da so pravice in obveznosti med pogodbenima stranema nesorazmerne, da je negativno obrestno mero treba dosledno upoštevati, nemara celo na obeh straneh, pri aktivnih in pri pasivnih obrestih ... A tega žal (še) ne vemo.
Nove pogodbe večinoma s klavzulo
Kako pravzaprav upoštevajo negativni euribor in libor slovenske banke? Na 15 naslovov bank in hranilnic smo poslali vprašanja, a je bil odziv izjemno skromen.
Odgovora Addiko bank in SKB sta nevsebinska: spoštujejo veljavno zakonodajo in podpisane pogodbe s strankami, te so vnaprej seznanjene z načinom obračunavanja obresti.
Sberbank: Pri obstoječih kreditih upoštevajo negativni euribor (odštejejo ga od pribitka). Če pa negativni euribor presega pribitek in je vsota negativna, obresti ne zaračunajo. Pri novih kreditnih pogodbah (od začetka 2015) pa negativni euribor štejejo kot vrednost 0, obresti določa zgolj višina pribitka. Poudarjajo, da je to v kreditni pogodbi s stranko dogovorjeno in eksplicitno zapisano.
Praksa Abanke je enaka. Negativno referenčno obrestno mero pri starih kreditih upoštevajo, dokler ta ne izniči pribitka. Od tam naprej stranka odplačuje le glavnico. Od marca 2015 pa v kreditnih pogodbah uporabljajo določbo: »Če euribor na dan objave znaša manj kot 0 odstotkov, se šteje, da višina euriborja znaša 0 odstotkov.«
Enako ravna Unicredit. Pri starih kreditih upošteva negativno referenčno obrestno mero v korist potrošnika. Odkar je euribor negativen, pa uporablja klavzulo, po kateri negativni euribor ne more znižati pribitka.
Drugih odgovorov nismo dobili, najbrž tudi zato, ker je neupoštevanje negativnega euriborja v novih pogodbah menda že nekaj časa ustaljena praksa večine bank na slovenskem trgu, le klavzule o minimalni obrestni meri v novih pogodbah so različno ubesedene. O tem banke pač nerade razpredajo.Trudijo pa se, da so omejitve jasno zapisane, da jim ne bi mogli očitati nepoštenosti ali zavajanja potrošnikov. Negativni euribor ni od včeraj, pravijo, potrošnik se zaveda, kaj lahko pričakuje.
