Tiskane izdaje
Ljubljana – »Vseslovenski strokovni posvet« o novem davku na nepremičnine je sklical organizacijski odbor, v katerem so posamezniki in združenja, ki se na različne načine ukvarjajo z nepremičninami. Odgovor na vprašanje, zakaj novi davek, je preprost: Ker vlada išče nove davčne vire.
Ne nasprotujejo novemu, sodobnemu davku na nepremičnine, so povedali sklicatelji posveta, a pričakujejo, da bo ministrstvo sedanji predlog izboljšalo. »Vlade so vseskozi obljubljale, da novi davek zavezancev ne bo bremenil bolj kot jih sedanje dajatve,« je spomnil član organizacijskega odbora Darko Končan, sicer davčni svetovalec.
Na posvet je za kratek čas prišel tudi finančni minister Uroš Čufer. »Zahvaljujem se za podporo zakonu in strokovne sugestije. Predloge bomo natančno pregledali. Nekaj popravkov prvotnega predloga smo naredili, usklajevanje še poteka, a proces gre h koncu,« je povedal minister.
Vlada je novi nepremičninski davek kot vir za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja uvrstila v program stabilnosti, ki ga je maja poslala v Bruselj. V drugi septembrski različici zakona o nepremičninskem davku je ministrstvo za finance iz novega vira za državni proračun predvidelo 195 milijonov, prav toliko za občine. Brez novega davka se programu stabilnosti torej zamajejo finančni temelji, zato je bil minister za finance Uroš Čufer glede novega davka danes pragmatičen: »Saj veste, što se mora nije težko.«*
Nepremičninske dajatve zdaj občinam na leto prinesejo približno 192 milijonov evrov, toda ker namerava vlada z novim davkom polniti tudi državni proračun, je ministrstvo za finance stopnje za obdavčitve različnih skupin nepremičnin, stavb in zemljišč določilo tako, da bo toliko kot občine dobil tudi državni proračun.
»Nenaden dvig davčne obremenitve za posameznega zavezanca lahko vnese motnje v njegovo poslovanje, kar velja za gospodarske družbe, ali povzroči socialne pretrese, kar velja za fizične osebe,« so sklicatelji zapisali med temeljne sklepe posveta. »Pomislimo, ko se tako zlahka pogovarjamo o številkah, kaj to pomeni v realnem življenju,« je svaril župan Občine Kranjska Gora Jure Žerjav. Kot primer, kakšne bodo posledice davka, je župan Žerjav povedal: »Vas Dovje si prizadeva dobiti vrnjeno premoženje nekdanje agrarne skupnosti. V njem je tudi Severna triglavska stena in okolica, to je zelo velika površina, a samo neplodno zemljišče. Geodetska uprava ga je ovrednotila na 1, 7 milijona evrov, za neplodno zemljišče je po predlogu zakona predvidena obdavčitev z 0,5 odstotka vrednosti. Ali veste, koliko davka je to?«
Do najnovejše različice davka z datumom 9. september se stranke iz vladne koalicije še opredeljujejo, je povedala Neva Žibrik z ministrstva za finance. Za sakralne in kulturne objekte ministrstvo za finance zdaj predlaga obdavčitev z 0,1 odstotka vrednosti nepremičnine. Pri kmetih za zdaj ne uporablja nobene davčne stopnje, ampak je pri gozdnih in kmetijskih zemljiščih označena stopnja 0,xx. Tako se je ministrstvo dogovorilo s predstavniki kmetov. »To so še vedno predlogi, ki so v usklajevanju,« je povedala Neva Žibrik.
Pri vseh stanovanjskih nepremičninah ministrstvo predvideva obdavčitev z 0,15 odstotka vrednosti in načrtuje, da se bo iz stanovanjskih nepremičnin nateklo približno 101 milijon evrov novega davka. V primerjavi z veljavnimi davki je povečanje obdavčitve stanovanjskih nepremičnin z novim davkom večje kot v drugih skupinah. »Ocenjujemo, da je večje povišanje davka za stanovanjske kot za poslovne in industrijske nepremičnine primerno, saj stanovanjske pomenijo 55 odstotkov vrednosti nepremičninskega fonda, do zdaj pa so prispevale le okoli 30 odstotkov prihodkov iz obdavčitve nepremičnin,« je povedala Neva Žibrik.
Sicer pa se je tudi na »vseslovenskem strokovnem posvetu« izkazalo, da so predstavniki občin in ljudje, ki se poklicno ukvarjajo z nepremičninami, kot glavni problem načrtovanega novega davka prepoznali vrednotenje nepremičnin. Dušana Mitrovića iz geodetske uprave, ki je pristojna za vrednotenje, so opozarjali, da je v podatkih o nepremičninah veliko napak in vrzeli, on pa se je branil, da lastniki slabo razumejo in napačno uporabljajo podatke iz javne zbirke in da se tudi premalo trudijo, da bi geodetski upravi priskrbeli prave podatke o slovenskih nepremičninah. Geodetska uprava bo predvidoma v dveh tednih vrednosti nepremičnin uskladila z novimi gibanji na trgu in januarja lastnikom na dom poslala nova obvestila.
*Kar je neizogibno, ni težko.
