Tiskane izdaje
Ljubljana – Krizni zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf) je sredi leta 2012 uvedel nove dajatve in nekatere zvišal. Zaradi različnih rokov za uveljavitev še ni zbirnega podatka o dodatnih prilivih za državni proračun, če pa le počez seštejemo dosegljive številke, lahko govorimo o majhnih davčnih virih.
Zakon za uravnoteženje javnih financ, na kratko Zujf, velja od 31. maja 2012. Na davčnem področju je tedanja vlada Janeza Janše uvedla obdavčitev velikega nepremičnega premoženja, dodatno obremenila lastnike močnih motornih vozil in plovil, obdavčila lastnike zemljišč, ki so kmalu po nakupu dosegli spremembo namembnosti, in zvišala splošno stopnjo cedularne obdavčitve. Pri kriznih zakonih, ki jih oblast uvede, da bi zbrala več denarja za javne finance, je posebno dobro vedeti, ali so učinkoviti. Nekakšnega zbirnega podatka o davčnih učinkih Zujfa na ministrstvu za finance še nimajo.
Zaradi Zujfa se je zgornja meja drugega dohodninskega razreda pomaknila za 3279,25 evra navzgor, zato se je povečalo število zavezancev s 27-odstotno obdavčitvijo, ki so tako ubežali 41-odstotni stopnji. Hkrati je zakon uvedel dodatni četrti davčni razred s 50-odstotno obdavčitvijo. Novo lestvico je davčna uprava prvič uporabila pri odmeri davka za leto 2013, o kateri statističnih podatkov še ni. »Ministrstvo za finance razpolaga z internimi izračuni, ki jih javnosti ne moremo posredovati,« odgovarjajo z Župančičeve ulice 3.
Lastniki vodnih plovil, ki so daljša kot pet metrov, zaradi Zujfa plačujejo dve dajatvi: osnovni davek, ki pripada občini lastnikovega bivališča, in dodatnega za državni proračun. Finančna uprava je za leto 2013 izdala 6863 izdanih odmernih odločb: z njimi je odmerila 332.665 evrov občinskega davka in 205.954,41 evra državnega. Za leto 2014 so do konca julija izdali 6381 izdanih odmernih odločb – v njih je bilo 300.481 evrov občinskega davka in 182.444 evrov državnega. »Podatki za letošnje leto še niso dokončni,« poudarjajo v generalnem finančnem uradu.
Zavezanci za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč so od 16. novembra 2012 do 1. julija 2014 oddali 7705 davčnih napovedi, od tega 650 pravne osebe. Finančna uprava je v tem obdobju izdala 6438 sklepov o ustavitvi postopka: »Vzroki so različni, 5100 sklepov o ustavitvi postopka smo izdali, ker je bila sprememba namembnosti pred več kot desetimi leti, 854 pa zato, ker je bila nepremičnina pridobljena kot zemljišče za gradnjo stavb ... Število izdanih odločb je tako 284, odmerjeni davek znaša 928.072 evrov,« dodajajo v finančni upravi.
Dodatni davek na motorna vozila, ki ga plačujejo lastniki zmogljivejših »mrcin«, lani skupaj z osnovnim davkom ni izpolnil pričakovanj, saj v finančni upravi ugotavljajo: »Kljub uvedbi novega dodatnega davka na motorna vozila leta 2012 so bila skupna vplačila davka na motorna vozila leta 2013 25,2 odstotka nižja od načrtovanega zneska in 14,4 odstotka nižja kakor leta 2012. Znašala so 27,186 milijona evrov.«
Davek na premoženje večje vrednosti – ki so mu bili najprej zavezani lastniki z najmanj milijonom evrov v nepremičnem premoženju, nazadnje pa je bila meja pri 500.000 evrih posplošene tržne vrednosti – je vlada Alenke Bratušek odpravila 1. januarja 2014 z zakonom o davku na nepremičnine. Ustavno sodišče ga ob razveljavitvi nepremičninskega zakona ni »obudilo«. Finančna uprava je za leto 2013 izdala 5077 odločb, s katerimi je odmerila 22 milijonov evrov davka, a skoraj polovica zavezancev se je nanje pritožila. Za drugo polletje leta 2012 je izdala 248 odločb, dobila 133 pritožb in 60 ugodila: tako so zavezanci nazadnje plačali 976.655 evrov davka. Čeprav dajatve ni več, bomo zanjo še slišali, ker se je več zavezancev odločilo pravico poiskati na sodišču.
