Tiskane izdaje
Ljubljana – Finančna uprava je včeraj izpeljala prvo izobraževanje o davčnih blagajnah. Trije predavatelji so več kot šest ur trdo delali, da so izpeljali svoj program, ker je imelo občinstvo toliko vprašanj. Ali veste, kako boste pri finančni upravi potrdili pogodbo, ki je po slovenskih predpisih enakovredna računu?
Veliko povpraševanje po predavanjih
Finančna uprava je o obveznem potrjevanju računov najprej napovedala štiri izobraževanja v septembru, tri v Ljubljani in eno v Mariboru, ker pa bila kar hitro zasedena vsa mesta, namerava zdaj pripraviti še eno 6. oktobra na finančnem uradu v Mariboru in 14. oktobra v Ljubljani v Koloseju.
Prosojnice o sistemu davčnih blagajn, ki jih uporabljajo predavatelji, si je mogoče ogledati tudi na spletni strani finančne uprave v poglavju o davčnih blagajnah in vezani knjigi računov. Preglednice s predavanj so objavljene v treh svežnjih: v prvega so vključena splošna pojasnila, nadzor in prekrški, v drugem so pojasnila o zavezancih za izdajanje računov v sistemu davčnih blagajn in v tretjem podrobnosti o obveznem potrjevanju računov, kot ga opredeljujeta zakona in pravilnik o izvajanju. Ob treh svežnjih je objavljeno še pregledno gradivo s konference o davčnem potrjevanju računov, ki sta jo pripravila združenje za informatiko in telekomunikacije pri gospodarski zbornici in finančna uprava.
Na prvem izobraževanju o davčnih blagajnah je bilo med občinstvom za kakšno polovica razvijalcev programov za davčne blagajne, ob njih pa predvsem predstavnice računovodskih in finančnih služb v podjetjih.
Med »učenci« je bila tudi davčna svetovalka Petra Mlakar. Ko bereš zakon o davčnih blagajnah, si predstavljaš, da je zelo enostaven, cilj je pač preprečevanje sive ekonomije, torej onemogočiti tiste, ki poslujejo z gotovino in ne izdajajo računov,« je ugotavljala sogovornica: »Zakon navaja samo tri izjeme, ki so izvzete iz potrjevanja računov, in hkrati tri merila, ki morajo biti izpolnjena, da je zavezanec dolžan potrditi račun. Danes pa se je izkazalo, da je veliko nejasnosti v povezavi z davkom na dodano vrednost. V Sloveniji na primer ne bo treba potrditi računov, ki so jih slovenski izvajalci opravili za naročnike iz tujine, plačilo torej pride iz tujine. To razumem kot dodatno izjemo ob tistih, ki jih našteva zakon.«
Po pojasnilih Ide Volavšek iz finančne uprave izdajateljem ne bo treba potrditi računov za storitve, ki jih zavezanec opravijo za naročnike iz tujine, pri katerih velja ureditev, da naročnik tudi davek na dodano vrednost plača v tujini, tako da je v račun vključena stopnja tujega davka.
V istem poslovnem prostoru le ena oblika računa
Zakon o obveznem potrjevanju računov velja od 1. avgusta letos. Sistem davčnih blagajn bo obvezen od 2. januarja 2016. V dveletnem prehodnem obdobju do 31. decembra 2017 bodo zavezanci še lahko izbirali, ali bodo račune izdajali prek elektronskih naprav, ki bodo povezane z informacijskim sistemom finančne uprave, ali na potrdilih iz vezane knjige računov, ki jih bodo naknadno najpozneje v desetih delovnih dneh ročno prek računalnika vnesli v informacijski sistem finančne uprave.
»Povedati pa moramo, da bo smel zavezanec v istem poslovnem prostoru hkrati uporabljati le eno od obeh možnosti, bodisi elektronsko napravo za izdajanje računov bodisi potrdila iz vezane knjige računov,« je povedala predavateljica Manja Kralj.
Kako bodo izdajali račune v posameznih poslovnih prostorih, elektronsko ali na papirju, bodo zavezanci vnaprej opredelili v svojih internih aktih: finančna uprava bo po besedah Sebastijana Prepadnika na svoji spletni strani še septembra objavila vzorec takšnega internega predpisa, tako da se v podjetjih ne bodo preveč mučili z vsebino. Teh internih dokumentov zavezanci ne bodo poslali finančni upravi, ampak jih bodo pokazali finančnim inšpektorjem, ko bodo pri njih izvajali nadzor.
Zavezanec bo lahko dobil več digitalnih potrdil
Finančna uprava mora poskrbeti, da bo potrjevanje računov prek njenega informacijskega sistema mogoče od 1. decembra letos.
Prav tako od 1. decembra bodo podjetja finančni upravi lahko sporočala podatke o svojih poslovnih prostorih, ki po zakonu štejejo za obvezni podatek – poleg poslovnih prostorov prostorov v nepremičninah, zakon omenja tudi premične , poleg tega za poslovni prostor lahko šteje tudi elektronska naprava za izdajanje računov. Po pojasnilih finančne uprave se bodo taksisti, na primer, lahko odločili, ali bodo vsa vozila štela za en poslovni prostor ali pa bo poslovni prostor vsako vozilo: če se bodo odločili za en poslovni prostor, bodo morali v vseh vozilih uporablajti elektronsko napravo ali v vseh vezano knjigo računov.
Od 2. novembra bodo bodoči uporabniki davčnih blagajn prek sistema eDavki lahko oddali vlogo za brezplačno digitalno potrdilo, s katerim bodo zaradi potrjevanja računov vstopali v informacijski sistem finančne uprave. Potrdila bo izdajalo ministrstvo za javno upravo: zavezanec bo prek sistema eDavki dobil kodo, prek katere bo prišel do brezplačnega digitalnega potrdila, ki ga bo lahko uporabljal le v povezavi z davčnimi blagajnami. Vsak zavezanec bo lahko dobil več brezplačnih potrdil, je povedal Sebastijan Prepadnik.
Po pojasnilih finančne uprave bo od zahteve za pridobitev potrdila do izdaje gesla, s katerim ga bodo prevzeli od ministrstva za javno upravo, minilo kakšnih 15 minut. Vsa digitalna potrdila se bodo glasila na zavezanca, na poslovni subjekt. Več zavezancev bo smelo uporabljati eno elektronsko napravo za izdajanje računov, a vsak s svojim digitalnim potrdilom.
Račun bo v informacijske sistemu največ 2 sekundi
Zaradi obveznega potrjevanja se bo v informacijski sistem finančne uprave od 2. januarja 2016 stekalo na milijone računov, pričakujejo jih od tri do pet milijonov na dan, a po besedah Sebastijana Prepadnika ni bojazni, da sistem dela ne bi zmogel: »Ocenjujemo, da lahko najdaljši čas obdelave računa traja 2 sekundi, a pričakujemo, da bo veliko krajši, tri desetinke sekunde.« Upoštevati je treba še elektronsko pot podatkov iz elektronske naprave na prodajnem mestu do informacijskega sistema, ki mu bo dodelil kodo s 32 znaki, in nazaj na prodajno mesto, kjer ga bo prodajalec natisnil za kupca.
Razvijalci programov za davčne blagajne morajo predvideti čas, nujen za oznako računa in za elektronsko pot, ter v programih določiti, koliko časa bo program v elektronski napravi čakal, da bo dobil povratno informacijo od informacijskega sistema finančne uprave, tako da čakanje na račun ne bo trajalo predolgo, je opozoril Prepadnik: »Ta tako imenovani time out ne sme biti prekratek, priporočamo štiri sekunde, lahko je daljši, vsekakor pa odsvetujemo, da bi bil krajši, na primer le dve sekundi.«
Kupec ne bo videl osebne davčne številke blagajnika
Obvezne sestavine računa je predpisal zakon o davčnem potrjevanju računov. Med obveznimi podati je zaščitna oznaka izdajatelja računa, na kratko ZOI: ministrstvo za finance je s pravilnikom o izvajanju zakona predpisalo, da mora biti na računu izpisana v tekstovni obli z 32 znaki in hkrati kot štiri kvadratne centimetre velika QR koda, torej dva krat dva centimetra, kar bo prejemnikom računa in inšpektorjem olajšalo preverjanje, ali je bil račun vnešen v Fursov informacijski sistem, so povedali predstavniki Fursa.
Zaradi te kode bodo izdajatelji za račune porabili na milijone centimetrov papirja, je bili slišati iz občinstva, pa tudi, da bodo tako še dodatno obremenjeni tiskalniki na prodajnih mestih, vprašanje pa je tudi, ali omogočajo zadosti kakovosten tisk. »Tudi če jo natisnemo na 9-igličnem tiskalniku, bo koda čitljiva,« je zagotovil Sebastijan Prepadnik. Na računih bo morala biti tudi osebna davčna številka prodajalca, a programi v davčnih blagajnah bodo morali zagotoviti, da je kupec ne bo videl, prečital jo bo le informacijski sistem finančne uprave.
Furs bo ponudil mini spletne blagajne
Finančna uprava bo poskrbela za zavezance, ki izdajajo malo računov, tako da bo na svoji spletni strani objavila vstopno točko Mini blagajna, prek katere bodo lahko uporabniki na domačem računalniku izdajali račune in jih potrditi prek informacijskega sistema finančne uprave, je povedala Manja Kralj. Lahko jo bodo sicer uporabljali tudi veliki zavezanci, a ker ti izdajajo veliko računov, bo zanje ta možnost preveč zamudna.Mini blagajna bo stalna aplikacija na spletni strani finančne uprave, ne le začasna ponudba.
Mini blagajna, ki bo kmalu na voljo na spletni strani finančne uprave, bo omogočala izdajanje preprostih računov. Prek spletne strani finančne uprave bo njen v informacijski sistem naknadno vnašati račune iz vezane knjige.
Na prvem izobraževanju finančne uprave se je izkazalo, da imajo v podjetjih, ki se bodo moral prilagoditi sistemu davčnih blagajn, in tudi pri razvijalcih programov zanje res veliko vprašanj za njene strokovnjake, posebej vsa mogoča v povezavi z računi, a tudi o vseh drugih področjih, čeprav finančna uprava na svoji spletni strani objavlja pogosta vprašanja o davčnem potrjevanju računov in odgovore nanje.
Vrnimo se k pogodbam, ki po slovenskih zakonih štejejo enako kot računi, kot je poudarila Ida Volavšek iz finančne uprave. Kako torej prek informacijskega sistema potrditi pogodbo, je zanimalo občinstvo. Preprosto: pogodba bo pač morala vsebovati podatke, ki morajo biti vključevati račun, kar je sicer mogoče uporabiti kot načelno pojasnilo, ljudje, ki bodo morali takšne ovire že kmalu premagovati v podjetjih, pa prav o takšnih vprašanjih rabijo natančna navodila.
