Tiskane izdaje
Ljubljana – »Nismo tako različni. Zdi se mi, kakor da poslušam naše razprave v slovenščini,« je pogovor in vprašanja o sivi ekonomiji povzel gost iz hrvaške davčne uprave, namestnik direktorice Josip Lozančić. Gospodarska zbornica ga je povabila na pogovor, ki je imel za izhodišče vprašanje, kako bo vlada preganjala sivo ekonomijo.
Iskali so zavezance na sivem območju
Soseda Hrvaška se je odločila, da bo sivo ekonomijo preganjala z davčnimi blagajnami. Pri sosedih govorijo o »fiskalizaciji«, ki so jo z zakonom uvedli 1. januarja. Od takrat so na Hrvaškem obvezne davčne blagajne, o katerih je davčna uprava sosednje države prvič poročala, ko je imela na voljo polletno statistiko. »Poslovna in politična klima se krepi tudi pri nas, tudi za davčne blagajne,« je povedala Alenka Avberšek iz gospodarske zbornice.
»Zakon o davčnih blagajnah je imel en sam namen: iz sivega območja vrniti davčne zavezance, ki ne prikazujejo prometa, kakršnega ustvarijo s prodajo blaga in storitev,« je povedal Josip Lozančić. Potem se je vprašal še, ali jim je uspelo, in odgovoril: »Veliko kazalnikov kaže, da nam je.« Inšpektorji so pri 33.000 zavezancih preverili, ali uporabljajo blagajne in izdajajo račune, in so pri 900 uporabili najstrožjo kazen: zaprli so njihove lokale. »Skupne učinke davčnih blagajn bo mogoče polno oceniti šele po tem, ko bomo imeli letne podatke iz obračunov davka na dodano vrednost, o davku na dobiček in davku na dohodek. Za zdaj je mogoče primerjati promet zavezancev do julija letos z istim obdobjem lani. Čeprav se je število zavezancev za DDV v gostinstvu v tem obdobju zmanjšalo za 19 odstotkov, so od januarja do julija letos poročali o 18 odstotkov večjem obdavčljivem prometu.« Pri sosedih se je število zavezancev za davek na dodano vrednost lani precej zmanjšalo, ker so uvedli trikrat višji prag za obvezni vstop med zavezance: s 85.000 kun so ga dvignili na 230.000 kun.
Na Hrvaškem torej ugotavljajo, da se davčne blagajne državnemu proračunu obrestujejo. »Tako Hrvaški kot Sloveniji primanjkuje denarja za proračun. Ugotovili smo, da lahko vzamemo tistim, ki ne plačujejo davkov. Sicer pa smo tudi na Hrvaškem poslušali vprašanja, češ, zakaj nimajo davčnih blagajn Nemci, če so tako dobre. Hrvaška javnost jim sprva ni bila naklonjena, potem pa se je javno mnenje obrnilo. Podpora javnosti je pomembna,« je povedal Josip Lozančić.
Slovenska vlada bo počakala do novembra
Gostu iz Hrvaške so se med pogovorom o sivi ekonomiji pridružili še minister za kmetijstvo Dejan Židan (ki kot vladni poročevalec o ukrepih proti sivi ekonomiji nastopa kot predsednik vladnega odbora za gospodarstvo), generalna direktorica slovenske davčne uprave Jana Ahčin, predstavnica Zbornice davčnih svetovalcev Simona Štravs, republiška tržna inšpektorica Andreja Grlić in predsednik gospodarske zbornice Samo Hribar Milič. Minister Dejan Židan je povedal, da različne ustanove različno vrednotijo sivo ekonomijo v Sloveniji, od štiri do 15 milijard evrov. »Pri milijardi evrov skritih prihodkov proračun izgubi okoli sto milijonov evrov. To izgubo hočemo za začetek zmanjšati za polovico,« je povedal minister Židan. Jana Ahčin je povedala, da bo vlada počakala, kakšni bodo učinki novih predpisov o preprečevanju goljufije pri prikazovanju podatkov iz registrskih blagajn, ki veljajo od 1. julija. O tem bo mogoče več povedati novembra, ko bodo mali zavezanci prvič po tem datumu oddali trimesečne obračune za DDV. »Ne razumem, zakaj odlašate, zakaj davčnih blagajn ne uvedete takoj, ko pa je ministrstvo za finance že leta 2010 napisalo zakon in ga tudi uskladilo z vsemi zbornicami,« je ugovarjala Simona Štravs. »Včasih je bolje najprej reči hop in šele potem skočiti,« se je branil minister Židan, ki meni, da po dvajsetih izgubljenih letih na področju sive ekonomije ni tako hudo počakati še tri mesece.
Po besedah ministra Židana slovenska vlada pripravlja zakon o davčnem razkoraku oziroma davčni vrzeli.
