Tiskane izdaje
Še prej kot ob tednu bodo prodajalci blaga in storitev v Sloveniji že lahko preizkušali sistem davčnih blagajn. Tako določa zakon o davčnem potrjevanju računov, ki velja od 1. avgusta. Finančna uprava (Furs) bo namreč v torek, 1. decembra, takoj na začetku dneva, za en mesec poskusno zagnala svoj informacijski sistem za potrjevanje računov, za katerega se je uveljavilo ime davčne blagajne.
Zavezanci bodo lahko vadili, sama bo preverila delovanje svojega sistema. V finančni upravi zdaj testirajo informacijski sistem, s katerim bodo izdajatelji potrjevali račune, preden jih bodo na prodajnem mestu natisnili za kupce. Enomesečno poskusno obdobje bo prostovoljno. Vanj se bodo lahko vključili prodajalci blaga in storitev, ki bodo že do 1. decembra dodelili oznake svojim poslovnim prostorom in blagajnikom ter si priskrbeli namensko digitalno potrdilo. Ta od 16. novembra naročajo in prevzemajo prek sistema eDavki. »Predvidevam, da se večina bodočih zavezancev v prostovoljno preverjanje sistema ne bo vključila takoj 1. decembra, ampak šele proti koncu meseca,« pravi direktor Združenje za informatiko in telekomunikacije na gospodarski zbornici Dušan Zupančič.
Tarča je siva ekonomija
»Običajno naslov zakona pove bistvo vsebine, kar pa v tem primeru ne drži. Predlagali smo spremembo imena. Meni osebno pa največ pove preprost naziv zakona o davčnih blagajnah, ki zakonodajalcu, kot je bilo izraženo na predhodnem posvetovanju, ni všeč,« je član upravnega odbora odbora Zbornice računovodskih servisov in lastnik zasebnega računovodskega servisa Tomaž Okorn za naš časopis povedal 13. aprila letos, potem ko so ta in druge zbornice ter združenja ministrstvo za finance zasula s pripombami k osnutku zakona o obveznem potrjevanju računov – pripombe k naslovu so bile še »najlažje« med vsemi.
Govorimo torej o zakonu, ki je kar hitro opravil pot po zakonodajnem postopku, saj smo ga 31. julija že brali v uradnem listu, kar kaže na velik interes vlade, da uvede novo orodje proti prodaji blaga in storitev brez izdajanja računov. To siromaši javne finance, saj ob plačilu brez računa država ne dobi davka na dodano vrednost, pri zavezancu pa je tako nižja tudi davčna osnova za dohodnino ali davek od dohodkov pravnih oseb. Siva ekonomija po nekaterih ocenah Sloveniji odnese okoli 400 milijonov evrov na leto. Vlada si od davčnih blagajn za proračun obeta dodatnih 50 do 100 milijonov evrov.
Bolje kot ponavadi, a ne brez težav
Zdaj, pred enomesečnim poskusnim delovanjem sistema za davčno potrjevanje računov, Tomaž Okorn ugotavlja, da se je država na davčne blagajne pripravila bolje, kot pri številnih davčnih zakonih in njihovih popravkih. Takoj po objavi zakona je bilo nujno opraviti usklajevanja med razvijalci programov, izvajalci računovodskih storitev in podjetji, njihovimi strankami. Pozneje težav ni bilo, ker je finančna uprava pravi čas in pregledno poskrbela za tehnična in vsebinska pojasnila, pravi predstavnik zbornice računovodskih servisov: »V pravilniku o izvajanju zakona je sicer bilo nekaj vmesnih popravkov, ko so predpisali kodo QR in pozneje dodali še dve črtni, a to ni bistveno vplivalo na razvoj aplikacij za davčne blagajne.«
Zdaj, tik pred začetkom poskusnega obdobja, pa vendarle ni mogoče reči, da težav zaradi prehoda na davčno potrjevanje računov sploh ni, poudarja Tomaž Okorn: »Opažamo težave, o katerih nam poročajo nekateri manjši razvijalci programov. Predvsem pri majhnih uporabnikih davčnih blagajn se srečujejo z nujno nadgradnjo windowsov. Pri nekaterih zavezancih bodo nujne zamenjave tiskalnikov, ker stari ne omogočajo tiskanja QR ali črtne kode. Treba je nameščati nove gonilnike, nujno je dodatno izobraževanje strank.«
To niso najpomembnejše skrbi, s katerimi se zdaj ukvarjajo računalničarji, dodaja sogovornik: »Velika težava je, da pri namestitvi ali nadgradnji programov za blagajniško poslovanje – tako da bodo primerni za sistem davčnih blagajn – testiranja ni mogoče izvajati sočasno z nameščanjem, kar je zelo pomembno. Produkcijsko oziroma testno okolje, za katerega mora poskrbeti država, bo namreč na voljo šele 1. decembra. To pomeni, da bomo imeli zelo kratek rok do začetka uporabe obveznega potrjevanja računov.«
»Dražje bo, kot so trdili«
Davčnim blagajnam vseskozi nasprotujejo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ker ne verjamejo, da je s tem orodjem mogoče omejiti ali znižati poslovanje brez računov oziroma obvladati sivo ekonomijo. »Država s stroški zanje le dodatno obremenjuje obrtnike in podjetnike, ki poslujejo po zakonih. Z obveznim potrjevanjem ne bodo zajeli šušmarjev, ki računov sploh ne izdajajo,« opozarja predsednik zbornice Branko Meh.
Toda razprave o davčnih blagajnah je konec. Zdaj je treba upoštevati opozorila o težavah, s katerimi se ukvarjajo podjetniki. Te pa niso zanemarljive, pravi podpredsednik sekcije za gostinstvo in turizem na obrtno-podjetniški zbornici, predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov in tudi lastnik gostišča na Koroškem Drago Delalut: »Niso nam verjeli, ko smo opozarjali, da bodo stroški z davčnimi blagajnami za uporabnike višji, kot je napovedala vlada. Trdili so, da pri nobenem zavezancu ne bodo višji od 300 evrov. Lahko povem, da bom za namestitev kode QR na en računalnik, torej na en program, plačal 190 evrov. Imam pa dva računalnika, enega za sobe in enega za restavracijo.«
Kot večina podjetnikov ima tudi sam pogodbo za vzdrževanje računalniških programov, a namestitev kode QR, pravi, je nadgradnja programa, ki ne šteje v redno vzdrževanje, za katero na mesec plača 60 evrov na računalnik. »Tudi tega nam niso verjeli, da bo imel gostinec, ki do zdaj ni uporabljal elektronskih naprav za račune, od 1500 do 2000 evrov stroškov. Ampak, tako je,« vztraja sogovornik in doda, da še en ve, koliko bo stala namestitev namenskega digitalnega potrdila na elektronsko napravo.
Po izteku poskusnega delovanja bo potrjevanje računov od 2. januarja obvezno. Za ta datum se je ministrstvo za finance odločilo, ker se silvestrovanje zavleče v 1. januar, zato bi gostincem povzročili veliko težav, če bi morali pri tem prvi dan v letu sredi kisle juhe za utrujene goste zagnati še davčne blagajne. Še dve leti, do 31. decembra 2017, bo mogoče uporabljati ročno izpisana potrdila iz vezane knjige računov z uradnimi oznakami, pozneje bodo za vse izdajatelje računov obvezne elektronske naprave. Tako določa zakon zdaj, ali bo pri tem tudi ostalo, bomo videli sproti. Navsezadnje so spremembe in dopolnitve davčnih zakonov v Sloveniji zelo pogoste.
