Davčne blagajne pred odborom za finance

Ljubljana − Predlog zakona o davčnem potrjevanju računov je danes na dnevnem redu odbora DZ za finance in monetarno politiko. Poslanski skupini dveh vladnih strank, Desusa in SMC, k 26 členom besedila predlagata 19 dopolnil. Z njimi ne posegata v široko opredelitev gotovinskih plačil.

Po načrtih vlade Mira Cerarja bo 2. januarja 2016 začel delovati sistem davčnih blagajn, kakršnega že uporabljajo le na Hrvaškem: elektronske naprave za izdajanje računov na prodajnih mestih bodo po spletu povezane z informacijskim sistemom finančne uprave, kjer bo vsak račun dobil oznako, preden ga bo prodajalec natisnil za kupca. Po načrtih vlade bo v dveletnem prehodnem obdobju do 31. decembra 2017 še mogoče uporabljati ročno izpisana potrdila iz vezane knjige računov, a bo moral prodajalec podatke vnesti tudi v informacijski sistem finančne uprave.

Dopolnila iz vladnih strank

Sistem davčnih blagajn šteje za najodločnejši ukrep proti sivi ekonomiji oziroma neobdavčeni prodaji blaga in storitev, za katero prodajalci ne izdajo računov. »Enotne strokovne opredelitve davčnih blagajn ni. Gre za bolj ali manj učinkovite modele oziroma sisteme, ki zagotavljajo, da podatki o izdanih računih in prometu davčnih zavezancev odražajo dejansko stanje,« pojasnjujejo predlagatelji zakona. Državni zbor (DZ) je 19. maja opravil splošno razpravo o predlogu zakona o davčnem potrjevanju računov, s katerim vlada Mira Cerarja 2. januarja 2016 uvaja sistem davčnih blagajn. Od 83 poslancev jih je 60 glasovalo za besedilo in 22 proti, tako da je večina sklenila: »Predlog zakona o davčnem potrjevanju računov je primeren za nadaljnjo obravnavo.« Poleg vladnih strank – Desusa, Stranke modernega centra in Socialnih demokratov – so mu po splošni razpravi glasove podpore zagotovili še poslanci zavezništva Alenke Bratušek in Združene levice.

Zdaj, pred drugo obravnavo, ki jo bo opravil odbor za finance, je torej mogoče reči, da ima besedilo v državnem zboru dovolj podpore, pozneje, ko se bo o njem izrekel državni svet, pa utegne naleteti na oviro, ki lahko upočasni zakonodajni postopek oziroma odloži uveljavitev zakona: kadar svetniki predlog zakona ustavijo z vetom, mora namreč državni zbor znova odločati o njem. Predsednik DZ Milan Brglez je namreč predlog zakona po predpisanem postopku poslal v presojo državnemu svetu. »Državni svet ne podpira predloga zakona,« mu je v imenu svetnikov sporočil predsednik državnega sveta Mitja Bervar. Svetniki menijo, da bi »kazalo razmisliti o uvedbi drugih učinkovitejših in cenovno dostopnejših možnostih nadzora gotovinskega poslovanja«. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je za dve tretjini od 26 členov besedila zahtevala natančnejše in razumljivejše opredelitve: mogoče je torej reči, da bi vlada lahko bolje opravila svoje delo predlagateljice zakona.

V državnem zboru velja nepisano pravilo, da poslanci vladnih strank glasujejo za svoja dopolnila, ki jih običajno skupaj kot dopolnila koalicije pripravijo po dogovoru z vlado – tokrat sta dopolnila oddali le dve vladni stranki, Desus in SMC, Socialni demokrati se pod nje niso podpisali. Drugače pa se čas za dopolnila še ni iztekel: mogoče jih bo predlagati še danes na odboru in pri tako imenovanih »odprtih« členih tudi še v nadaljevanju zakonodajnega postopka. Koalicija v državnem zboru le malokdaj glasuje za dopolnila opozicijskih strank, zato posegov v besedilo izven predlogov vladnih strank najbrž ne bo.

400 evrov je preveč

Med javno razpravo o osnutku zakona in pozneje med splošno razpravo o predlogu se je največ pripomb nanašalo na široko opredelitev gotovinskih plačil, med katera poleg bankovcev in kovancev štejejo tudi plačilne kartice in čeki, torej vse, kar ni neposredno nakazilo na prodajalčev transakcijski račun. Vladni stranki s svojimi dopolnili ne posegata v to široko opredelitev gotovinskih plačil, sta pa dopolnili za ožjo opredelitev gotovine oddali dve nevladni stranki. V SDS predlagajo, naj za gotovinska štejejo le plačila z bankovci in kovanci. V Zavezništvu Alenke Bratušek se zavzemajo, naj za gotovinska štejejo plačila z bankovci in kovanci ter plačila, »ki niso nakazila na transakcijski račun«, med katere v tej stranki uvrščajo plačila s karticami.

Med določbami iz predloga zakona sta bila za široko javnost posebej zanimivi dve. Po 12. členu mora kupec vzeti in obdržati račun, ko zapušča prodajno mesto, pri dobavi blaga in storitev na domu pa celo do izteka garancijske dobe. S 17. členom si je vlada za kupca brez računa omislila od 40 do 400 evrov kazni. Poslanci Desusa in SMC zdaj z dopolnilom kazen znižujejo na 40 evrov, iz besedila pa črtajo odstavek o računu do izteka garancijske dobe pri storitvah in dostavi na domu.