Tiskane izdaje
Ljubljana – Poslanci državnega zbora (DZ) bodo danes glasovali o predlogu zakona o davčnem potrjevanju računov, potem ko so v ponedeljek v vladno besedilo vključili dopolnila, ki so jih v soglasju z vlado napisali v poslanskih skupina vladnih strank. Sklenili so tudi, da bodo tudi tretjo obravnavo tako kot drugo opravili na 10. redni seji državnega zbora. Zdaj je pred poslanci predlog resolucije o podpori Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu. Današnji dnevni red se počasi izteka, tako da se poslanci približujejo glasovanju.
Nižja kazen, a brez posegov v gotovino
Pahorjevi Socialni demokrati so sodelovali le pri dveh manj pomemebnih dopolnilih šele pred drugim branjem v državnem zboru, niso pa se podpisali pod dopolnila, ki sta jih njihovi vladni partnerici SMC in Desus pripravili pred ključno obravnavo na odboru za finance. Z njimi so, na primer, kazen za kupce omejili na 40 evrov – vlada je za kupce, ki bi jih inšpektor pred trgovino ujel brez računa, zahtevala od 40 do 400 evrov kazni.
Poslanci dveh vladnih strank so z dopolnili že med drugo obravnavo na odboru za finance posegli v 20 od 26 členov vladnega besedila, a se temeljnih opredlitev zakona niso dotikali: tako je v predlogu zakona ostala široka opredelitev dohodnine, za katero poleg bankovcev in kovancev štejejo tudi plačilne kartice in čeki. Izdajatelji tako prek sistema finančne uprave ne bodo potrjevali le računov, za katere bodo plačila dobili na svoj bančni transakcijski račun. Po predlogu zakona bodo smeli zavezanci v prehodnem obdobju do 31. decembra 2017 še uporabljati ročno izpisana potrdila iz vezane knjige računov, a jih bodo morali pozneje vnesti tudi v informacijski sistem finančne uprave.
Pred zadnjim odločanjem o davčnih blagajnah v državnem zboru se je znova oglasila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki vztraja, »da ne bodo bistveno pripomogle k zmanjšanju sive ekonomije in dela na črno, bodo pa dodatno obremenile gospodarstvo, namesto tega ukrepa proti sivi ekonomiji vladi predlaga: »Namesto uvedbe davčnih blagajn predlagamo znižanje davčnih stopenj, uvedbo davčnih spodbud v obliki olajšave »vsak račun šteje« in dvig davčne morale.«
Obrtniki ne popuščajo: stroški bodo višji
Obrtniki so morali že julija 2013 kupiti posebne programe, ki onemogočajo brisanje računov, poudarjajo v obrtno-podjetniški zbornici, kjer so prepričani, da tako imenovane virtualne davčne blagajne zadostujejo, pravi predsednik zbornice Branko Meh: »Davčnih blagajn pa ne bodo uporabljali šušmarji, tako da država s tem ukrepom ponovno kaznuje legalne obrtnike in podjetnike, ki plačujemo davke in prispevke. Smo tudi proti temu, da bodo kaznovani potrošniki, od katerih smo odvisni zlasti mali obrtniki in podjetniki, vezani na domači trg. Še več, s takšno kaznovalno politiko država potrošnike usmerja k šušmarjem, ki nam predstavljajo nelojalno konkurenco.«
V zbornici vztrajajo, da bodo stroški zavezancev ob uveljavitvi sistema davčnih blagajn veliko višji kot napoveduje vlada, ki napoveduje, da ne bodo presegli 300 evrov za opremo in nekaj stroškov za internetno povezavo z informacijskim sistemom finančne uprave. »Strošek nakupa in vzdrževanja davčnih blagajn bo znašal od 1500 do 1800 evrov na leto, kar je za male obrtnike in podjetnike, ko so na robu preživetja, občutno preveč. Mnogi tako že razmišljajo o zaprtju dejavnosti in o delu na črno. Če napovedanega izplena po uvedbi davčnih blagajn ne bo, v obrtno-podjetniški zbornici pričakujejo, da bo nekdo za to prevzel odgovornost.«
Davčni zavezanci, ki uporabljajo elektronske naprave za izdajanje računov, morajo že zdaj uporabljati računalniške programe, ki onemogočajo brisanje računov oziroma inšpektorjem zagotavljajo revizijsko sled o poznejših posegih v podatke o izdanih računih oziroma dnevnem prometu. V finančni upravi ugotavljajo, da se kljub izrecni zakonski prepovedi kršitve na tem področju nadaljujejo.
Kaj bo sklenil državni svet?
Po zadnjem glasovanju o davčnih blagajnah v državnem zboru se bo o predlogu zakona o davčnem potrjevanju računov izrekel še državni svet, ki je državni zbor že obvestil, da davčnim blagajnam nasprotuje. Po nekaterih virih utegne državni svet izglasovati veto na predlog zakona o davčnih blagajnah. To pomeni, da bo moral državni zbor o predlogu glasovati še enkrat. Pričakovati je, da bo zakon tudi v tem primeru dobil dovolj poslanskih glasov, a se bo zakonodajni postopek zavlekel. Ta je v zamudi že zdaj, če upoštevamo akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn, ki ga je vlada Mira Cerarja sprejela 5. februarja: po tem načrtu bi morali zakon o potrjevanju računov uveljaviti že 1. junija, zdaj bi morali že brati tudi pravilnik o izvajanju zakona.
Po besedah generalne direktorice finančne uprave Jane Ahčin bodo tehnične specifikacije o sistemu davčnih blagajn predvidoma pripravljene predvidoma avgusta, na njihovi podlagi bodo nato proizvajalci tehnične opreme lahko začeli pripravljati rešitve, je po novinarski konferenci o davčnem opismenjevanju mladine poročala Slovenska tiskovna agenicja: »Finančna uprava bo testno okolje, v katerem bodo lahko zavezanci in ponudniki oziroma razvijalci tehnične opreme testirali svoje proizvode, vzpostavila septembra.«
