Tiskane izdaje
Ljubljana – Predlog zakona o davčnem potrjevanju računov čaka na nadaljevanje zakonodajnega postopka pred matičnim delovnim telesom. »Seja odbora za finance bo predvidoma 23. junija,« je mogoče zvedeti v službi za odnose z javnostjo pri državnem zboru.
Ob vladnem predlogu zakona o davčnem potrjevanju računov se na spletni strani državnega zbora že kopičijo dokumenti, s katerimi interesna združenja in posamezniki odboru sporočajo svoje pripombe, čeprav dopolnil sami ne morejo predlagati. Davčne blagajne veljajo za ukrep proti sivi ekonomiji oziroma nadzor nad plačili z gotovino.
Dopolnila k vladnemu besedilu je 21. maja prva – in za zdaj edina – oddala poslanska skupina Zavezništva Alenke Bratušek, ki ima v državnem zboru štiri poslance. Odbor za finance bodo med poskušali prepričati, da plačil s karticami ni mogoče šteti za gotovinska: »Tako plačilo je zabeleženo pri ponudniku POS-terminala, na transakcijskem računu kupca in na transakcijskem računu zavezanca.
Široko zaradi sledljivosti
Pojasnila ministrstva za finance napovedujejo, da bo to vztrajalo pri sedanji opredelitvi gotovine, za katero po predlogu zakona štejejo evrski bankovci in kovanci, plačilne kartice, čeki in nasploh vsa plačila, ki niso nakazila na transakcijski račun prejemnika: »Plačevanje računov s karticami deloma res omogoča sledljivost plačil pri ponudnikih finančnih storitev, vendar zgolj, če jih pozneje preverja finančna uprava. Sistem davčnega potrjevanja računov pa je zasnovan tako, da omogoča sistemsko obdelavo podatkov o izdanih računih zavezancev zaradi izvajanja analiz in ugotavljanja odstopanj in nepravilnosti pri izdajanju računov.« Povsem enaka je opredelitev gotovine v hrvaškem zakonu o davčnih blagajnah.
Po pojasnilih ministrstva so se za tako široko opredelitev gotovine, ki vključuje tudi plačila s karticami, odločili, da bi zajeli ves promet prek blagajniškega poslovanja pa tudi zaradi enotnega dodeljevanja številk računov in nadzora nad plačili s plačilnimi karticami, ki niso posredovana na prijavljen transakcijski račun zavezanca: »Dejstvo je tudi, da so POS-terminali, na katerih se izvede plačilo s plačilnimi karticami, sestavni deli blagajniških mest.«
V povezavi s sledljivostjo plačil poudarjajo, da so plačila s plačilnimi karticami pri bankah evidentirana zgolj z zneski plačil in omejenim nazivom plačilnega mesta: »Iz podatkov, s katerimi razpolaga banka, ni mogoče nedvoumno določiti, na kateri račun se nanaša določeni priliv, ki je bil plačan s plačilno kartico. Anonimne predplačniške kartice omogočajo anonimno plačevanje in ne zahtevajo, da ima imetnik odprt bančni račun.«
Proti računom v zraku
Ministrstvo za finance je v osnutku zakona o davčnih blagajnah med dve izjemi, za kateri davčne blagajne ne bi bile obvezne, uvrstilo »dobavo blaga na krovu zrakoplova med letom«, v predlogu zakona, ki je zdaj v državnem zboru, pa te izjeme ni. Družba Taxgroup, ki se ukvarja z davčnim, finančnim in drugimi vrstami svetovanj, zdaj poslancem po dogovoru s prevoznikom Adria Airways dopoveduje, da bo potrjevanje računov za letalske družbe težko izvedljivo – zaradi omejenega dostopa do interneta ne bodo mogle izvajati spletnega potrjevanja računov prek sistema finančne uprave, ampak bodo morale uporabljati vezano knjigo računov.
Po podatkih, ki jih navaja Taxgroup, bo Adria na leto porabila približno 1400 vezanih knjig računov. Prodaja blaga na krovu zrakoplova poteka tako, pišejo svetovalci Adrie, da se »člani kabinskega osebja po letalu pomikajo s standardiziranimi vozički, na katerih so izdelki, na vozičku pa ni prostora še za pisanje računov: »Izpolnjevanje potrdila iz vezane knjige računov, tako da jo osebje stoje drži v roki, bi bilo z varnostnega vidika kabinskega osebja skrajno tvegano početje.«
