Tiskane izdaje
Ljubljana – Davčne blagajne, ki so obvezne od 2. januarja 2016, so javnim financam prvo leto prinesle dodatnih 81 milijonov evrov, ugotavljajo v Fursu, kjer so zbrali podrobno statistiko o enoletnem obdobju. Kupci so lani na dan prevzeli okoli 2,6 milijona računov.
»Finančni učinki pri uporabnikih davčnih blagajn so pozitivni, to velja tudi za druge cilje, ki smo jih nameravali doseči s sistemom obveznega potrjevanja računov prek informacijskega sistema davčne uprave,« je povedal namestnik generalne direktorice finančne uprave Peter Grum.
Neto vplačila davka na dodano vrednost (DDV) so bila po njegovih besedah lani za 43,1 milijona evrov višja kot leta 2015, vplačila prispevkov za socialno varnost ter akontacijo dohodnine za 21,2 milijona evrov, pri davku od dohodkov pravnih oseb so bila višja za 13,9 milijona evrov, vplačila davka od dohodkov iz dejavnosti pa za 2,8 milijona evrov.
»Iz teh podatkov smo že izločili vpliv nominalne rasti končne potrošnje in rasti bruto domačega proizvoda,« dodajajo v finančni upravi, drugače bi bil prikazani učinek davčnih blagajn precej višji. Tolikšno rast davčnih prihodkov je torej mogoče pojasniti le z nadzorom, ki ga zagotavljajo davčne blagajne, poudarjajo v finančni upravi. Ministrstvo za finance je ob uveljavitvi zakona o davčnem potrjevanju računov predvidelo, da bodo v enem letu prinesle okoli 70 dodatnih milijonov evrov.
Na ugodne učinke obveznega potrjevanja računov kažejo ob večjih davčnih prilivih tudi drugi kazalniki, na primer obračuni DDV. Med 53.308 zavezanci, ki so lani uporabljali davčne blagajne, je bilo 29.971 ali 56,2 odstotka zavezancev za DDV. Z davčnimi obračuni za leto 2016 so izkazali 850 milijonov evrov več gotovinskega in negotovinskega prometa kot leta 2015, opazno višji je bil tudi glede na daljše obdobje (glej graf).
Gotovinska plačila na ravni vseh zavezancev za DDV so bila lani za četrtino večja kot leto prej. »Zaradi davčnih blagajn se zmanjšuje obseg neevidentirane gotovine v obtoku. To pomeni, da se zmanjšujejo tudi črni fondi, iz katerih so zavezanci delavcem v gotovini na roke izplačevali plače in druge stroške,« ugotavljajo v finančni upravi.
Stopili na rep goljufom
»Sistem davčnih blagajn onemogoča prirejanje podatkov o doseženem prometu za preteklo obdobje, ko je bilo to mogoče. Po naših ocenah se je to dogajalo v velikem obsegu. Stopili smo tudi na rep nekaterim izdelovalcem programske opreme, ki omogoča brisanje računov. Globe zanje so visoke, nekateri so jih že plačali,« je povedal Grum.
Prek potrjevanja računov so pridobili pomembne podatke o zavezancih, ki jih zdaj hranijo v svojih bazah: »Z njimi smo si omogočili boljši izbor zavezancev, na katere se osredotočimo. Lahko jih analiziramo v globino in tudi učinkoviteje nadzorujemo. Hkrati lahko pri njih na terenu izvajamo manj obsežen nadzor, ki manj obremeni zavezanca.«
Po enem letu obveznega potrjevanja računov se je izkazalo, da so davčne blagajne najbolj vplivale na izkazovanje prometa v mikropodjetjih, v katerih je delež gotovinskih plačil ponavadi večji kot v velikih – to so podjetja, ki imajo do 10 zaposlenih in do 700.000 evrov letnega prometa.
Pri njih so obračuni za leto 2016 izkazali za skoraj 53 odstotkov več davka na dodano vrednost, 52 odstotkov več davka od dohodkov pravnih oseb, 38-odstotno rast davka od dohodkov pravnih oseb ter 27 odstotkov višje akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Po dejavnostih so bili učinki davčnih blagajn lani največji v trgovini na drobno, razen z motornimi vozili, v strežbi jedi in pijač in pri popravilih motornih vozil.
»Stabilni in brez težav«
»Sistem davčnih blagajn delodajalce sili tudi, da urejajo razmerja s svojimi delavci. Opazili smo, da so v prvih treh mesecih preteklega leta na novo zaposlili precej blagajnikov,« je povedal Grum. Prek podatkov o prodajnem mestu, ki so na računu za kupca šifrirani, dobijo namreč v finančni upravi tudi ime blagajnika, zato je mogoče nadzorovati, kako je urejeno njegovo delovno razmerje z delodajalcem.
Lani so izdajatelji v informacijski sistem vnesli prek milijarde računov, preden so jih z značilnimi oznakami izročili kupcem. Ti so vsak dan prevzeli okoli 2,6 milijona potrdil o plačilu blaga in storitev. Okoli 22 odstotkov zavezancev še vedno uporablja papirna potrdila iz vezane knjige računov. Lani so izdali 3,4 milijona računov ali 0,3 odstotka vseh. V desetih dneh jih morajo vnesti v elektronski sistem za potrjevanje računov. To lahko naredijo prek brezplačnega progama finančne uprave miniblagajne.
»Z zadovoljstvom lahko povem, da sistem davčnih blagajn deluje stabilno in brez težav. Odzivni čas za obdelavo računa v našem informacijskem sistemu je pet stotink sekunde,« je povedal Peter Grum.
