Tiskane izdaje
Ljubljana – »Ni tako zapleteno, kot je videti zdaj. Za vse to bodo poskrbeli računalničarji, razvijalci programov,« večkrat pove Sebastijan Prepadnik iz generalnega finančnega urada. Skupaj s kolegicama Ido Volavšek in Manjo Kralj vodi (najmanj) šesturna brezplačna izobraževanja za bodoče uporabnike davčnih blagajn.
Zdaj so najbolj obremenjeni razvijalci programov
Sistem davčnih blagajn, ki ga uvaja zakon o davčnem potrjevanju računov, bo obvezen od 2. januarja 2016. V dveletnem prehodnem obdobju do 31. decembra 2017 bo račune še mogoče izdajati prek elektronskih naprav in tudi ročno s potrdili iz vezane knjige računov. Od 1. januarja 2018 bodo smeli izdajatelji računov uporabljati le elektronske naprave, določa zakon.
Zdaj so najbolj obremenjeni razvijalci računalniških programov, ki morajo v sedanje blagajniške programe vključiti tehnične zahteve novega sistema. V začetku septembra je finančna uprava (Furs) objavila tehnične specifikacije in testno okolje za delovanje programov. Uslužbenci podjetij, ki so odgovorni za računovodstvo, se zdaj lahko izobražujejo o novi vsebini računa, kaj več pa v povezavi z davčnimi blagajnami še ne morejo narediti.
Ministrstvo: namenska potrdila konec novembra
Od 1. decembra bodo izdajatelji računov že lahko preizkušali, kako bo sistem deloval, saj mora finančna uprava najpozneje na ta datum zagnati svoj informacijski sistem za potrjevanje računov. Izdajatelji bodo od 2. novembra prek sistema eDavki že lahko oddajali vloge za brezplačna namenska digitalna potrdila, ki jih bo izdajalo ministrstvo za javno upravo. Vsak zavezanec se bo sam odločil, koliko digitalnih potrdil bo zahteval, število ne bo omejeno.
Zavezanci bodo namreč v postopku potrjevanja računov uporabljali le ta namenska digitalna potrdila. Potem ko bodo oddali vlogo prek sistema eDavki, bodo v približno 15 minutah v svoj predal dobili šifri, s katerima bodo prevzeli digitalno potrdilo na spletni strani ministrstva za javno upravo, kjer pojasnjujejo: »Digitalna potrdila bomo začeli izdajati konec novembra.«
Od 1. decembra bodo zavezanci finančni upravi že lahko sporočali tudi obvezne podatke o svojih poslovnih prostorih.
Fursov informacijski sistem bo moral zdržati
»Zdaj potekajo simulacije, koliko računov bodo izdajatelji vsak dan posredovali v potrjevanje. To so najhujše zahteve za naš informacijski sistem. Predstavljajte si velike trgovske centre, kjer tudi po 20 blagajn nenehno bruha račune, sistem jih bo moral označiti in v kratkem času vrniti na prodajno mesto,« pravi Sebastijan Prepadnik.
V finančni upravi načrtujejo, da se bo prek informacijskega sistema vsak dan zvrstilo od tri do pet milijonov računov. Po zakonu bo moral informacijski sistem vsakega obdelati v največ dveh sekundah, a načrtujejo, da bo postopek končan v treh desetinkah sekunde. Zato v finančni upravi razvijalcem programov svetujejo, naj v blagajniških programih za izdajo računov predvidijo okoli štiri sekunde: največ dve sekundi za informacijski sistem finančne uprave in dve sekundi za pretok podatkov.
Združenje za informatiko: računalničarji sodelujejo ves čas
Ministrstvo za finance je s pravilnikom predpisalo, da mora biti obvezna sestavina računa, zaščitna oznaka izdajatelja računa ali na kratko ZOI, na računu navedena v tekstovni obliki z 32 znaki in hkrati v obliki dva krat dva centimetra velike QR-kode.
»To bo vplivalo na čas, ki bo potreben za tiskanje računa. Na manj zmogljivih tiskalnikih bo trajalo dlje. Ta čas je treba prišteti k štirim sekundam, ki ji finančna uprava priporoča kot sprejemljivi čas za postopek potrjevanja,« pravi direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri gospodarski zbornici Dušan Zupančič. Vprašanje je, koliko časa je kupec pripravljen brez slabe volje čakati na račun. Dodaja še, da so v združenju zaradi več vzrokov nasprotovali uporabi QR-kode na računih.
Združenje za informatiko in telekomunikacije ima okoli 250 članov različnih velikosti, okoli 200 se jih po besedah direktorja ukvarja prav z razvojem programov. »Zaradi sistema davčnih blagajn že skoraj pol leta sodelujemo z ministrstvom za finance in finančno upravo, da bi lahko vplivali na tehnične dokumente. Naša tehnična skupina je sodelovala s finančno upravo,« pravi Zupančič.
Testna skupina preverja tehnične rešitve
Testna skupina, ki deluje pri združenju, že tri tedne preverja predpisane tehnične rešitve, »zdaj odpravljajo le še napakice«, in mogoče je reči, dodaja sogovornik, da so izhodišča pripravljena dobro in tako razvijalci programov večjih tehničnih težav tudi ne pričakujejo. »Imamo prednost, da nismo prvi, saj podoben sistem davčnih blagajn že uporabljajo na Hrvaškem. Naša podjetja torej že poznajo tehnično plat potrjevanja računov,« poudarja sogovornik.
V združenju pričakujejo, da bo na slovenskem trgu še več ponudnikov blagajniških programov, kot jih je bilo od leta 2013 na Hrvaškem, od tam bodo zdaj prišli tudi v Slovenijo, pričakujejo tudi podjetja, ki delajo na srbskem trgu. »Za zdaj smo opazili okoli 20 ponudnikov storitev za davčne blagajne,« pravi direktor združenja. Prihodnji teden nameravajo opraviti anketo med podjetji, spraševali jih bodo o funkcionalnosti, ki jo zagotavljajo njihovi blagajniški programi, in tudi o ceni.
Zdaj pa je o izdatkih, ki jih bodo imeli zavezanci za potrjevanje računov, še težko govoriti, dodaja sogovornik: »Stroški bodo različni, tako kot je zelo različna oprema, ki jo že imajo. Pomembno je, kakšne pogoje so sklenili z dobaviteljem programa. Veliko nadgradenj bo brezplačnih oziroma bodo stroški minimalni, ker pogodbe z uporabniki določajo, da so posegi zaradi spremembe zakona brezplačni.«
Tudi na njegovo mizo že prihajajo najrazličnejše ponudbe: »Med njimi je ponudba za kompletno rešitev, ki stane 99 evrov.«
Stari tiskalniki ne bodo zmogli QR-kode
Dodatni strošek za nekatere zavezance bo tiskalnik, saj starejši modeli ne bodo zmogli natisniti računa s QR-kodo. V združenju ocenjujejo, da bo treba zamenjati okrog 10 odstotkov tiskalnikov, pravi Zupančič: »Najcenejša manjša naprava, ki pa bo tiskanje zmogla, stane okoli 80 evrov. No, stare tiskalnike bi morali zamenjati prej ali slej.«
V združenju za informatiko in telekomunikacije so si prizadevali, da z rešitvami za sistem obveznega potrjevanja računov zavezancem ne bi povzročali velikih stroškov, pravi direktor združenja. Hrvaški uporabniki davčnih blagajn so morali, na primer, plačati namensko digitalno potrdilo, kar ni bil majhen strošek, v Sloveniji so brezplačna.
Tudi v finančni upravi poudarjajo, da starejši modeli tiskalnikov niso dovolj zmogljivi, da bi natisnili čitljivo kodo. To bodo po načrtih ministrstva za finance uporabljali tudi pri angradni igri z računi, ki jo načrtujejo, a podrobnosti doslej niso razkrili.
Zakon je mogoče izboljšati: veliko breme za male izdajatelje
Upokojeni davčni svetovalec magister Boštjan Petauer – in edini častni član zbornice davčnih svetovalcev Slovenije – ob velikem preobratu za slovenske davčne zavezance razmišlja, kako se bodo v sistemu davčnih blagajn znašla mala nepridobitna društva, ki jih pogosto poganja le dobra volja maloštevilnega, običajno starejšega članstva, ki se sploh hoče ukvarjati tudi z birokratskimi opravki, kakršni so računi in blagajna.
»Mislim na manjša društva, ki dobivajo največ takih plačil, da jim zanje ni treba izdajati računov, ampak le potrdila – to so na primer članarine. Zanje torej ne bodo potrebovali ne davčnih blagajn ne vezane knjige računov. To velja tudi za donacije, ki se občasno pojavijo kot dohodek društva, te sploh niso ne blago ne storitev,« razmišlja sogovornik. Včasih pa tudi majhno društvo le izstavi kakšen račun za blago ali storitve, morda le nekajkrat na leto, dodaja, zato bo pač moralo izpolniti račun iz vezane knjige, a te bodo po zdaj veljavnih določbah ostale le do konca prehodnega obdobja, ki se bo izteklo 31. decembra 2017.
»Marsikatero majhno ljubiteljsko društvo nima niti enega člana, ki bi bil vešč rokovanja z računalnikom, pravi Petauer, zato upa, da si bo zakonodajalec vendarle premisli in vsaj res majhnim izdajateljem, ki račun izdajo nekajkrat v letu, dovolil uporabljati vezano knjigo računov tudi po 1. januarju 2018.
Tudi pri malih podjetnikih, ki nimajo veliko prometa, bo sistem davčnih blagajn v priemrjavi z njihovimi prihodki povzročil nesorazmerno velik izdatek, je prepričan Boštjan Petauer: »No, za nekoga, ki opravlja pridobitno dejavnost, je še mogoče reči, da mora pač računati tudi na stroške, majhan nepridobitna društva pa bi morali obravnavati drugače.«
Seveda, vsak zakon je mogoče spremeniti in dopolniti, če se po začetku uporabe izkaže, da ga je mogoče izboljšati – v Sloveniji nenehno spreminjamo zakone, zato ni rečeno, da bo zakon o davčnem potrjevanju računov za večno ostal tak, kakršen je zdaj.
